Na bienalni razstavi, ki slovi kot najpomembnejši pregled arhitekturnega dogajanja po svetu, je v slovenskem paviljonu na ogled spominski kompleks, ki ga je Ravnikar na Rabu ustvaril leta 1953. Postavitev projekta je pripravil arhitekturni center Dessa, ki je poleg razstave izdal tudi dvojezični katalog, v katerem o Ravnikarjevem delu pišejo mnogi arhitekti, med drugim tudi uveljavljeni teoretik William Curtis.

Smrt je le metamorfoza življenja
Letošnja glavna tema razstave je Metamorph, metamorfoze. Prav zato v zavodu Dessa menijo, da je izbira Ravnikarjevega spominskega parka na Rabu še posebej primerna, saj je smrt le ena od metamorfoz življenja. Tudi Ravnikar, ki je umrl leta 1993, poznavalci pa ga postavljajo Plečniku ob bok, je smrt predstavil le kot eno od postaj v življenju, saj je park predstavljen kot mesto mrtvih.

Maketa, projekcija in katalog
Projekt parka bodo v Benetkah predstavili s precej abstraktno maketo in z avdio-video projekcijo, s katero želijo obiskovalcem, ki se verjetno nikoli ne bodo podali na Rab, približati duh otoka, na katerem je bilo med drugo svetovno vojno zloglasno delovno taborišče.

Uspeh dveh slovenskih arhitekturnih pisarn
Po izboru direktorja razstave Kurta Forsterja bosta v Benetkah predstavljeni še deli biroja Ofis in arhitektov Sadar Vuga. Omenjeni deli sta edini deli, nastali v novih članicah Evropske unije, ki sta se na bienalno razstavo uvrstili po izboru letošnjega direktorja.

Arhitekturno dejavnost vsake države namreč predstavijo v nacionalnih paviljonih, za katere predstavnika izbere komisar posamezne države, pri nas namesto njega ministrstvo za kulturo, del beneške razstave pa je postavljen po izboru vsakokratnega direktorja.