Oglas
Nasledniki nesrečnežev, ki so jim nacisti nasilno odvzeli dela znamenitih umetnikov, se namreč skoraj vedno odločijo za prodajo svoje nove lastnine. Tako je tudi v primeru slike Strassenszene (Prizor s ceste) nemškega ekspresionista Ernsta Ludwiga Kirchnerja. Sliko, ki jo je vodja nemške podružnice dražbene hiše Christie's, Andreas Rumbler, označil kot najdragocenejše delo nemškega ekspresionizma, bodo 8. novembra prodajali na dražbi hiše Christie's v New Yorku. Novi lastnik pa bo verjetno za sliko moral odšteti med 18 in 25 milijoni ameriških dolarjev.
(Ne)utemljene vrnitve umetninV zadnjem letu se prodaje vrnjenih umetnin kar vrstijo. Junija si je lastnik mogočne kozmetične blagovne znamke Estee Lauder, Ronald S. Lauder, za 135 milijonov dolarjev priskrbel portret, ki ga je naslikal avstrijski slikar iz obdobja art nouveauja, Gustav Klimt. Nekaj dni pozneje pa je v Londonu lastnika zamenjalo platno avstrijskega ekspresionista Egona Schieleja; vrednost kupčije je bila 22 milijonov dolarjev. Vse tokrat omenjene umetnine so pred vrnitvijo potomcem legitimnih lastnikov visele v muzejih. Zato in zaradi pogosto ne povsem jasne dokumentacije, ki poroča o odvzemu umetnin, vrnitev umetnin pogosto spremljajo kritični zapisi, ki svarijo pred selitvijo javne lastnine v domove bogatašev.
Nejasen potek kupčije
Podoben položaj je tudi v primeru Kirchnerjeve slike. Še danes ni namreč povsem znano, kako in zakaj je bila judovskima zbirateljema umetnin Alfredu in Thekli Hess odvzeta slika. Rumbler meni, da so nacisti verjetno zrežirali 'lažno kupčijo' oziroma izsiljeno prodajo. Tako obstajajo dokazi, da je novi lastnik leta 1937 nakazal denar, vendar je precej verjetna domneva, da ni Thekla Hess denarja nikoli dobila v svoje roke in da sama tudi nikoli ni privolila v kupčijo. Seveda pa nespornih dokazov ni.
Tudi degenerirana umetnost je lahko donosna
Usoda Kirchnerjevih del med nacistično vladavino ilustrira 'zanimiv' odnos nacistov do umetnosti. Dela Ernsta Ludwiga Kirchnerja so veljala za tako imenovano degenerirano umetnost, to je umetnost, ki so jo nacisti obsojali kot nemoralno in ničvredno. Kirchner se je med avtorji degenerirane umetnosti znašel kot vodja umetniške skupine Die Brücke (Most), v kateri so delovali mladi nemški umetniki, ki so navdih iskali v filozofiji Friedricha Nietzscheja ter umetnosti Vincenta van Gogha in Edvarda Muncha.
Pa vendar tudi nacisti niso bili dosledni v uresničevanju svojega pogroma degenerirane umetnosti. Želja po bogastvu je bila večja. Andreas Rumbler je tako dejal, da so si nacisti Kirchnerjevo delo prisvojili verjetno zgolj zato, ker so slutili veliko komercialno vrednost njegovega slikarstva. Kljub temu so nacisti uničili skoraj 600 Kirchnerjevih platen, kar je bil za že tako ali tako duševno nestabilnega slikarja tako hud udarec, da je star 58 let storil samomor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje