Razstava s podnaslovom Slovenska umetnost 1985-1995 je druga iz serije treh projektov, ki predstavljajo razvoj slovenske likovne umetnosti po letu 1975. V drugi polovici 80. in začetku 90. let se je postopno izoblikoval jezik sodobne slovenske umetnosti. Zaznamuje ga obrat vstran od tradicionalnih medijev, vključevanje elementov zunajumetnostnega sveta in povezovanje z raznimi urbanimi prostori, družbenimi konteksti in podobno.

Od individualnih mitologij do politične umetnosti
Na razstavi si je mogoče ogledati tradicijo individualnih mitologij, novo aktualnost abstrakcije v slikarstvu 80. let, fenomen novega slovenskega kiparstva v 80., dekonstruktivistične težnje v slikarstvu, različne instalacije, site-specific projekte, rabo novih tehnologij v umetnosti ter politično in transgresivno umetnost.

Po besedah kustosa Zabela slovensko umetniško obdobje od sredine 80. do sredine 90. let še ni doživelo mnogo interpretacij, zato je razstava poskus osnovne kartografije.

Kustosu Španjelu pa se zdi, da je obravnavano obdobje v umetnosti precej razpršenega značaja, hkrati pa se tudi vse prepleta. Posebej je opozoril na dejstvo, da umetniki pogosto delujejo v več medijih hkrati.

Odsev družbenopolitičnih sprememb
Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je na tiskovni konferenci povedala, da je obdobje med leti 1985 in 1995 bistveno določalo spreminjanje družbenopolitične situacije, kar seveda odseva tudi tedanje umetniško ustvarjanje.

Na razstavi se med drugimi predstavljajo skupini Irwin in V.S.S.D., Zora Stančič, Marko Jakše, Marjetica Potrč, NSK, Borghesia, Marko Peljhan, Nataša Prosenc, Marija Mojca Pungerčar, Tadej Pogačar, Gledališče Ane Monro in Ema Kugler.

Knjiga namesto kataloga
V Moderni galeriji pa napovedujejo tudi skorajšnji izid knjige o tem obdobju, ki bo obsegala kar 700 strani. Poleg tekstov, nastalih posebej za razstavo, bo mogoče prebrati tudi nekatere tekste starejšega datuma, ki so jih med leti 1985 in 1995 napisali umetnostni kritiki in sami umetniki. Razstava bo odprta do 26. septembra.