Projekt po mnenju kustosinje razstave Alenke Trebušak ustvarjalca potrjuje kot umetnika videov in prostorskih postavitev.

Armenski umetnik Aghasyan v svojem delu raziskuje pojma razstave in umetniškega dela ter vlogo obiskovalca pri njunem konstituiranju. Obiskovalec, vajen hermetičnih in preprostih predstavitev, ki umetnine nizajo pred njegovimi očmi, ob projektu Znamenja prihodnosti stopi pred neznanko. Z odsotnostjo umetniškega dela na razstavi Aghasyan zavrača trg in njegove zakone, odvzame mu tržno vrednost, saj umetnik ni trgovec. S prekritjem imena in naslova pa razstavi "odvzame tako prezentativnost kot reprezentativnost", piše Trebušakova.

Galerija postane labirint
Druga zanimivost projekta je po njenem prepričanju v tem, da modificira obiskovalčevo obstoječo izkušnjo s prostorom. Posameznik se ob vstopu v Kulturni center Tobačna 001 znajde v nekakšnem labirintu, skozi katerega ga vodijo umetnikovi napotki. Aghasyan spremeni protokol gibanja v prostoru, saj deloma zapre običajni vhod v galerijo in ga uporabi zgolj za izhod, hkrati pa izkoristi tudi dvigala.

Tretja značilnost pa je izmuzljivo povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. "Zdaj in tu" otvoritvenega performansa, ki ga Aghasyan dokumentira s kamero, postaja dokument preteklosti, hkrati pa tvori material videa, ki bo predstavljen čez deset let, še piše kustosinja razstave.

Relikvije socializma
Vahram Aghasyan (1974) s fotografijami, videoposnetki in instalacijami obravnava arhitekturne strukture, ki izhajajo iz nekdanje Sovjetske zveze in so danes razrešene svojih nekdanjih funkcij, pogosto pa niso bile niti do konca izkoriščene. Čas rezidence v Ljubljani je uporabil za iskanje primernih arhitekturnih struktur v slovenskem okolju in raziskovanje ustreznosti svoje umetniške prakse za prostor pod Alpami.