Oglas
Francozinja je ena od ključnih predstavnikov povojne umetnosti, uveljavila pa se je kot kiparka, grafičarka in risarka. Na ljubljanski razstavi je na ogled njena grafična mapa Kakšna je oblika tega problema, ki jo sestavlja 19 litografij iz leta 1999. Ob njih so razstavljena tudi avtoričina starejša dela, nekatera med njimi prvič odtisnjena leta 1940. Tako je mogoče videti, kaj je Bourgeoisova povezala v mapi Metamorphosis in Quarantalia, na ogled pa je tudi grafika Pesem črnih in modrih.
Francozinja v Ljubljani ni tujkaBourgeoisova, ki je za življenjsko delo že prejela beneškega zlatega leva, je v Ljubljani razstavljala že lani in pred osmimi leti. Leta 1997 je njena dela v Moderni galeriji razstavil kustos Harald Szeeman. Takrat so lahko obiskovalci spoznali, kakšne instalacije ustvarja umetnica, lani pa se je Francozinja, ki je pred drugo svetovno vojno emigirirala v New York, predstavila s tiskanim projektom Point d'Ironie, ki sta ga soustvarila še agnes b in Hans Ulrich Obrist.
Prelomna selitev v New York
Za ustvarjanje Bourgeoisove je bila prelomna predvsem selitev v ZDA, kjer se je začela ukvarjati s kiparstvom. Na njeno ustvarjanje so vplivali Joan Miro, Yves Tanguy, Le Corbusier in drugi umetniki, s katerimi se je družila v kozmopolitanskem mestu. Njene prve velike skulpture so bile razstavljene leta 1941, od takrat pa so jih videli že po različnih koncih sveta, med drugim tudi v Havani na Kubi in galeriji Tate Modern v Londonu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje