Na ogled je okoli 400 eksponatov - keramika, nakit, mozaiki ter fragmenti kipov in arhitekturnih elementov. Od tega so jih 50 posodili drugi muzeji, med njimi Metropolitanski muzej v New Yorku, pariški muzej Louvre in Britanski muzej v Londonu.

S postavitvijo so želeli pripravljavci razstave znamenito poprsje Nefretete umestiti v širši kulturnozgodovinski okvir tistega časa. Tako so predstavljeni vsi vidiki, ne le vera in umetnost, ampak tudi vsakdanje življenje v mestu.

V ospredju je najbolj znana ženska iz starega Egipta
Glavna "zvezdnica" razstave je seveda Nefreteta, po Kleopatri verjetno najbolj znana ženska iz starega Egipta. Postavitev, ki združuje okrog 1.300 eksponatov, v središče postavlja poprsje Nefretete, ki so ga 6. decembra 1912 arheologi odkrili v današnji Tell el Amarni.

Poimenovanje Amarna se sicer nanaša na ruševine glavnega mesta Amenofisa IV. v srednjem Egiptu, posvečenega sončnemu bogu Atonu. Mesto je bilo zgrajeno v treh letih in naseljeno leta 1343 p. n. št..

Izmed 7000-10.000 predmetov restavrirali le nekaj ključnih
Na začetku 20. stoletja so tam potekala izjemno uspešna arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Ludwig Borchardt. Najdbe so tedaj razdelili med Kairo in Berlin. Arheologi so v izkopavanjih na omenjeni lokaciji našli od 7000 do 10.000 predmetov, od tega jih danes 5000 hranijo v Berlinu. Za tokratno razstavo so restavrirali nekaj ključnih primerkov.

Poprsje Nefretete so arheologi našli v kiparski delavnici. Ob njem je bilo več kosov orodja, pa tudi pigmenti, ki jih je pri svojem delu uporabljal umetnik.