Oglas
To je bilo Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, katerega bosta od 28. avgusta izčrpno predstavljali kar dve razstavi. Prva bo posvečena obdobju od leta 962, ko je papež na pobudo cesarja Otta formalno priznal obstoj cesarstva in mu priznal naziv 'imperator augustus', pa do leta 1500, torej do 'izhoda' iz srednjega veka. Ta postavitev bo na ogled v muzeju zgodovine kulture v Magdeburgu, mestu cesarja Otta Velikega. Med razstavo so v Magdeburg iz muzejev s celega sveta pripotovali dragoceni umetniški predmeti, ki postavljajo na laž stereotip o skoraj popolni nekultiviranosti prebivalcev srednjeveške Evrope, ki pogosto kroži med laiki na področju umetnosti in zgodovine.
Različne interpretacije rojstva cesarstvaZgodba o Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti bi se pravzaprav lahko začela tudi že stoletje prej, a ker je zgodovinska točka, na katero lahko postavimo začetek obstoja tega velikega evropskega imperija, še danes predmet razprav, so kuratorji razstave v Magdeburgu pač izbrali letnico 'posvetitve' nove državne tvorbe, ki je obvladovala politično podobo Evrope skoraj tisočletje. A če vendar pokukamo v zaledje, naj omenimo, da nekateri datum formiranja cesarstva postavljajo v leto 800, ko so Karlu Velikemu na glavo poveznili krono rimskega cesarja. Spet drugi pa poseben položaj pripisujejo letu 843, ko je bila podpisana Verdunska pogodba, s katero je karolinška dinastija razpadla na tri veje.
Razstava v Magdeburgu predstavlja vse dinastije, ki so v obravnavanem obdobju obvladovale veliko cesarstvo. Otomance - ime so seveda dobili po začetniku Otu Velikemu - so nasledili Salijci, tem je sledila dinastija Štaufovcev, nato pa še Luksemburžani in Habsburžani. Slednji so cesarstvo vodili do njegovega propada. V tem, več kot petstoletnem obdobju, je cesarstvo zašlo v veliko krizo, saj se je začelo razkrajati v ohlapno zvezo različno velikih in različno močnih držav.
Premagovanje krize celovitosti države
Iz te krize je država izšla leta 1648, po podpisu Vestfalskega miru, s katerim se je končala tridesetletna vojna. A to se je zgodilo že v eri, ki je predmet obravnave druge razstave na temo Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Ta bo prav tako od 28. avgusta do 10. decembra na ogled v nemškem zgodovinskem muzeju v Berlinu. Ta nas tudi spominja, da letos mineva natanko 200 let od trenutka, ko se je sveti rimski cesar Franc II. odpovedal prestolu in tako končal obstoj veličastne politične tvorbe.
Zgodba o slovenski zgodovini
A začetna točka razstave je vendarle leto 1495 in prvi tematski sklop se v veliki meri vrti okoli verskih in gospodarskih pretresov, ki jih je Evropa doživljala ob vstopu v novi vek. Tu je tudi zgodba o vpadanju Turkov oziroma o imperialističnih težnjah Otomanske države. S temi so bili dodobra seznanjeni tudi tedanji prebivalci ozemlja današnje slovenske države. Ko smo že omenili Slovence, naj dodamo, da je dvodelna razstava zanimiva tudi za prebivalce današnje Slovenije, saj je ozemlje Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti zajemalo tudi Slovenijo in tako ta razstava pravzaprav govori tudi o delu slovenske zgodovine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje