"Hkrati smo zgroženi, da se Tihčeva dediščina uničuje in izginja, predvsem iz javnega prostora. Zato želimo ob tej priložnosti apelirati na posameznike in širšo javnost, da je skrajni čas, da se Tihčeva dela uvrstijo v register dediščine ter se tudi zakonsko zaščitijo," pravi Breda Kolar Sluga, direktorica galerije, ki je veliko retrospektivo Tihčeve umetnosti pripravila že pred 12 leti.

Tokratna razstava je namenjena tudi predstavitvi najnovejših pridobitev UGM-a. Postavitev z naslovom Slavko Tihec. Nastajanje oblike zajema fotodokumentacijo, izvirne skice, izrisane s svinčnikom in flomastrom, ter številne lavirane risbe, ki ponujajo dragocen vpogled v kiparjev ustvarjalni proces, še posebej v nastajanje zahtevnih spomeniških projektov.

Razstavni projekt je nastal v sodelovanju z nekdanjo kustosinjo v UGM-u in dobro poznavalko Tihčevega opusa Bredo Ilich Klančnik, za postavitev razstave pa je poskrbel arhitekt Janko J. Zadravec, ki je bil leta 1979 med drugim Tihčev sodelavec na natečaju za spominsko obeležje NOB-ja v Donji Gradini in sodelavec ob veliki Tihčevi retrospektivni razstavi v UGM-u leta 2003.

Častilec klasične lepote
Slavko Tihec (1928-1993) je s prodornim in inovativnim delom podiral meje v ustaljeni podobi kiparstva, eksperimentiral z materiali in oblikami ter hkrati ostajal estet in častilec klasične lepote. Vključen je v vse nacionalne preglede sodobne umetnosti in je med drugim zastopal jugoslovansko kiparstvo na Beneškem bienalu leta 1966 in 1980. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado in leta 1983 še Prešernovo nagrado.

Njegova javna plastika krasi več slovenskih mest. Njegovo delo je med drugim Spomenik na Osankarici iz leta 1960 in Spomenik Ivanu Cankarju v Ljubljani iz leta 1982, med malo plastiko pa najbolj izstopajo mobilne skulpture Aquamobili, ki so nastajale med letoma 1969 in 1973.

Kodžak, nekoč največji spomenik v Jugoslaviji
Mariborčani ga najbolj poznajo po Kodžaku, kakor imenujejo Tihčev Spomenik NOB, ki stoji na Trgu svobode. Leta 1975, ko je nastal, je bil največji spomenik v takratni Jugoslaviji. Njegovi so tudi Krogla v Mestnem parku, Spomenik železničarjem pred železniško postajo ter bronasta stenska kompozicija na pokopališču Dobrava.

"Ugotavljamo, da je naredil veliko del, namenjenih likovni opremi notranjih javnih prostorov, ki pa so žal skoraj v celoti izgubljena. Mariborčani se spomnijo velike stenske kompozicije iz nekdanjega Kina Gledališče iz leta 1969, ki pa je umaknjena, vendar je še ohranjena. V stavbi ekonomske fakultete še visi odlično stensko delo, vendar Aquamobilov, ki so nekdaj stali v avli, ni več," razlaga Breda Kolar Sluga.

Za Tihčeva dela ni ustrezno poskrbljeno
Ob razstavi želijo rekonstruirati opremo nekdanje čakalnice pred poročno dvorano v Rotovžu. "Prav presenetljivo je, koliko uporabne opreme je Tihec izdelal - lestencev, vrat, tapiserij, a se ni ohranilo nič," še pravi. Ocenjuje, da za Tihčeve umetnine ni ustrezno poskrbljeno. "V tem trenutku se širša javnost žal ne zaveda pomena teh del, zato je naša naloga, da opozorimo meščane na pomen dediščine ter z ministrstvom za kulturo in lokalno skupnostjo poskrbimo, da se Tihčeva dela tudi ustrezno zaščiti."

Kiparsko tekmovanje med darvinizmom in kreacionizmom
V UGM-u odpirajo danes tudi razstavo Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Lojzeta Spacala Štanjel, Gorenjskim muzejem, Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.

Izhodišče razstave, ki jo je postavil Lev Menaše, so bile upodobitve živali, ker pa se njihov svet v slovenskem kiparstvu staplja s svetom neprepoznavnih bitij, se je tema razširila na podobe bitij. Zaradi takšnega prepleta je kustos opazil, da se je razstava spremenila v svojstveno tekmovanje med darvinizmom in kreacionizmom. Darvinizem uči, 'da vrste izhajajo po izvoru iz starševskih oblik s spremembami po naravni selekciji tistih posameznikov, ki so najbolje prilagojeni za reproduktivni uspeh svoje vrste', medtem ko kreacionizem trdi, 'da je materijo in vse stvari ustvaril, v bistvu takšne kakor obstajajo zdaj, neki vsemogočni Stvarnik in se niso izoblikovale in razvile postopno'. "Kateri nauk je tokrat zmagal, ni težko uganiti, in sklep je očiten: vsaj, kar se umetnosti tiče, Darwin ni imel prav. Vsemogočni Stvarniki so ji gospodovali od nekdaj in ji gospodujejo tudi danes," sklene Menaše.

Delo Slavka Tihca bo na ogled do 30. aprila, bitja v slovenskem kiparstvu pa lahko ujamete do 22. maja.