Najbolj univerzalni simbol bolečine: Kristus na križu. Foto: Hamburger Bahnhof Museum
Najbolj univerzalni simbol bolečine: Kristus na križu. Foto: Hamburger Bahnhof Museum
Bolečina sama je neoprijemljiva, pusti pa včasih za sleboj sledi - tumorje, razjede in podobno. Foto: Hamburger Bahnhof Museum
Najbolj univerzalen znak, da nas boli: solze. Foto: EPA

Neoprijemljiv in neviden, a zato nič manj resničen subjekt zna biti za kuratorje trd oreh; v galeriji Hamburger Banhof (ki je, mimogrede, nastanjena v prostorih nekdanje železniške postaje), obiskovalca že na vhodu v razstavo Schmerz (Bolečina) opozorijo, kaj jih čaka. Pred vrati je namreč razstavljen najpogostejši medicinski pripomoček 19. stoletja - lesena deščica, zavita v usnje. V pomanjkanju kakršnih koli anestetikov so morali bolniki, če si niso hoteli odgrizniti jezika, zagristi vsaj v les. Eksponat, poln sledov ugrizov, odpira osrednje vprašanje razstave: Kako v obiskovalcu zbuditi občutek bolečine, ne da bi se ga dejansko dotaknili?

Kurator razstave, ki so jo pripravili v sodelovanju z muzejem zdravstvene zgodovine Charité, Eugen Blume je v svoji postavitvi umetnine in zdravstvene pripomočke nalašč postavil skupaj in tako zabrisal sicer ostro začrtano mejo med znanostjo in umetnostjo. Ali, bolj učeno: "Subjektivno izkušnjo telesne in duševne bolečine raziskujemo z umetniškega stališča."

Vrst bolečin je nešteto
V oddelku Zaznave bolečine raziskujejo, kako se človek sooča s trpljenjem bližnjega, v sobi z naslovom Privlačnost bolečine pa, kako se spopada z lastnim - vključno s spolnim vzburjenjem, ki ga ob bolečini čutijo nekateri. Na ogled so tudi dela številnih slavnih umetnikov, na primer Marine Abramovic, Francisa Bacona, Louise Bourgeois in Brucea Naumana.

Križanje, tako in drugače
Velik del razstavnih predmetov predstavljajo tudi verski artefakti. Nenazadnje je v zahodni kulturi v splošno zavest vsajena podoba trpečega Kristusa na križu. A ker razstava umetnost, kot že rečeno, "križa" z znanostjo, je sosednja vitrina posvečena poskusom ameriškega zdravnika Fredericka T. Zugibesa, ki je v 40. letih križal svoje paciente in poskušal izmeriti stopnjo bolečine, ki so jo ob tem čutili.

Med bolj nazornimi eksponati so na primer tudi možgani, razjedeni od tumorja, lobanje z gnilimi zobmi, jetra s cirozo in iznakaženi zarodki. Kljub temu pa je razstava po mnenju vodstva muzeja primerna tudi za najmlajše obiskovalce.