v svojem delu predvsem išče alternative obstoječim načinom bivanja in delovanja v danih zgrešenih globalističnih ekoloških modelih. Raziskuje tako vplive človeških posegov v naravo, ki povzročajo izumiranje rastlinskih in živalskih vrst ali pa porast invazivnih vrst, kot prilagoditev človeka na spremenjene okoljske pogoje. V projektu Človek sit in koza cela se je podvrgla eksperimentu in poskusila vzpostaviti enakopraven odnos z domačo živaljo, saj načine življenja, ki ustrezajo obema stranema, tako človeku kot naravi, vidi kot edino možnost človeškega (so)obstoja. Projekt, v katerem se je kozi pustila voditi po zapuščeni gradbeni jami in je na podlagi njenega gibanja izvedla prostorski načrt, prikazuje v videu, kolažih in prostorskih postavitvah.

Bo preživela le narava v mestu?
Sicer pa je umetnica izvedla že več podobnih projektov z živalmi. Teden dni je v ljubljanskem stanovanju preživela s kokošjo nesnico ter raziskovala vzorce obnašanja in predmete, povezane s hrano, prehrambno industrijo in industrijsko arhitekturo. Že več let opazuje tehnike opraševanja in kolektivnega delovanja čebel. S projektom Nazaj v mesto je opozorila na pomen čebel v ekosistemu in predstavila tezo, da bo v prihodnosti morda preživela le urbana čebela oziroma na širši ravni, narava v mestu. Z naslednjim projektom je izdelala serijo prototipov za ročno opraševanje rastlin, posebnih oblačil in pripomočkov, za primer, da čebelji vrsti ne uspe preživeti. S svojimi praktičnimi izumi, recikliranimi in predelanimi vsakdanjimi predmeti, tako ozavešča ljudi glede ekoloških vprašanj.

Osvobajajoče sledi v nekdanjem taborišču smrti
V Galeriji Photon drevi odpirajo razstavo fotografa in vizualnega umetnika Marka Lipuša Babica. Lipuš v štirih vizualnih poglavjih odkriva sledi svoje babice, koroške Slovenke, ki je bila v času druge svetovne vojne deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer so jo leta 1945 nacisti umorili. Površine in fizične strukture nekdanjega taborišča smrti raziskuje prek vsakodnevnih predmetov, ki jih je našel v taborišču, in samega prostora. Pri tem se odmika od neposrednega beleženja v ustvarjanje vsebine, estetike in vzdušja, kar zanj deluje osvobajajoče. Lipuš, ki živi na Dunaju, je razstavljeni ciklus maja izdal tudi v knjigi Babica založbe Residenz Verlag.

Photon z novimi spodbudami za razvoj področja
Hkrati z odprtjem razstave Photon odpira tudi razširjeno knjigarno in čitalnico s široko ponudbo specializiranih publikacij s področja fotografije in vizualne umetnosti. V knjigarni bo mogoče najti številne fotoknjige, fotografske monografije, razstavne kataloge, teoretske knjige in druge specializirane publikacije, pa tudi nekatere relevantne mednarodne fotografske revije.

Center za sodobno fotografijo Photon do 15. septembra razpisuje tudi dva natečaja. Natečaj za fotografe in vizualne umetnike iz držav nekdanje Jugoslavije do 35. leta Drugačni svetovi - Mlada sodobna fotografija, s katerimi center spodbuja in predstavlja mlade, še neuveljavljene generacije ustvarjalcev na področju sodobne avtorske fotografije, ter natečaj za koprodukcijo fotoknjige oziroma fotozina kot uveljavljajoče se zvrsti v polju sodobne fotografije, ki vse pogosteje postaja tudi avtonomni medij predstavljanja avtorske produkcije.