Oglas
V Cankarjevem domu so odprli razstavo Predelano/ Preradjeno/ Recycled, sklop 114 del 25 bosanskih umetnikov, ki jih je izbrala direktorica Umetniške galerije BiH Meliha Husedžinović. Praksa reciklaže se je v Bosni in Hercegovini sicer počasi uveljavljala. Ta izrazito modernistična tehnika je bila sicer tradicionalno v konvencionalnost usmerjeni bosanski kiparski, slikarski in grafični produkciji nekoliko tuja. V 70. pa se je vendar pojavila in ko je bila linija začrtana, je ni bilo več mogoče prekiniti. Vrhunec afirmacije reciklažne umetnosti je bil med vojno, torej v času, za katerega se zaradi občutka splošnega razsula, kaosa in anomije ter "presežka" neuporabnih stvari zdi, da kar kliče po obdelavi in predelavi.
Drugod so začeli že pred dvajsetimiRazstava, ki je bila prvič predstavljena v okviru festivala Sarajevska zima 2007 in ki ji je namenjeno obiskati še več evropskih mest, sega na sam začetek uveljavljanja tehnike reciklaže v Bosni in Hercegovini. Tehniko, ki so se je v svetu med prvimi lotili Picasso in Bracque (kolaži sintetičnega kubizma) in privrženci dadaizma (začetki fotomontaže, ready-madov), med bosanskimi umetniki prvič zasledimo v šetdesetih.
Začetek s kompozicijo časopisa in suhega lista
Tu zasledimo tudi na razstavi Predelano/Preradjeno/Recycled zastopanega Radenka Miševića. Mišević je leta 1960 razstavil sliko Jutarnji sto, kolaž časopisnega izseka in posušenega lista. S tem delom je napovedal svojo prihodnjo usmeritev k poudarjanju simbolnih pomenov slik z uporabo konkretnih predmetov. Kmalu mu je sledil Franjo Likar. Med letoma 1967 in 1972 je zagnal drugačen tip predelave. Predeloval je svoje lastne lesonite. Sekal in rezal jih je ter njihove izpremenjene konture spajal v nove kompozicije. Pogosto z dodajanjem novih elementov.
Nadgradnja dvodimenzionalnega slikarskega medija
To so bili začetki bosanske umetniške reciklaže. Med imeni, ki so v naslednjih treh desetletjih definirala tovrstno likovno umetnost v BiH-u, je vredno izpostaviti vsaj še Muhameda Bajramovića, Miroslava Šetka, Jasmina Kukavico in Sadka Hadžihasanovića. Ti avtorji so z reciklažo skušali predvsem "odpraviti pomanjkljivosti" dvodimenzionalnega slikarskega in risarskega medija. Platnom so dodajali prvine, ki so nadgradile njihovo izraznost. To početje je tvegano, saj neposrečena "nadgradnja" včasih rezultira v absurdni prenakopičenosti izraznih sredstev. A včasih je potrebno razstaviti tudi katero izmed slabših del; da se zavemo pomena boljših in da ugledamo primerne usmeritve za prihodnje delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje