Prvi ukrep v tej smeri je razstava Babylon. Mythos und Wahrheit (Babilon. Mit in resnica), ki vrata odpira 25. junija. Kdor je že obiskal Pergamonov muzej, ve, da se ustanova že zdaj lahko pohvali z izjemno predstavitvijo babilonske kulture. Vrata boginje Ištar, pot procesij in pročelje prestolne sobe Nebukadnezarja II. spadajo med najimenitnejše eksponate na svetu. A tokrat bo vse še bolj imenitno, saj naj bi muzej preobrazili v pravi staroveški Babilon in tako pritegnili še dodatnih 300.000 obiskovalcev.
V Pergamonovem muzeju zaudarja kot v hlevu
Ta čas zato v Pergamonovem muzeju na Muzejskem otoku menda 'zaudarja kot v kunčjem hlevu' - tako so se izrazili v časopisu Die Welt. Agencija MetaDesign, ki se je izredno izkazala že kot oblikovalka celostne podobe razstav MoMA in Berlin (MoMA v Berlinu) in Die schönsten Franzosen kommen aus New York (Najlepši Francozi prihajajo iz New Yorka) in prejela tudi nagrado European Design Award, namreč ta čas preoblikuje notranjost med letoma 1910 in 1930 zgrajenega muzeja.
Dolga tradicija nemškega ukvarjanja z Babilonom
Razstava, za katero so razstavne predmete poleg berlinskih državnih muzejev (Staatliche Museen zu Berlin) prispevali še Louvre, francoska zveza muzejev Réunion des muséees nationaux in Britanski muzej iz Londona, poudarja izrazito dvojnost predstave o Babilonu. Prvi sklop razstave je posvečen resničnemu Babilonu; jedro tega dela predstavljajo veliki predmeti, kot sta že omenjena Ištarina vrata in babilonska pot, namenjena procesijam. Prek 800 eksponatov - kipi, reliefi, različni arhitektonski elementi in pisni dokumenti - pripoveduje o civilizaciji, ki jo arheologi odkrivajo že okoli 150 let. Nemci pri tem seveda ne pozabijo omeniti, da so od leta 1899 pa do prve svetovne vojne tudi sami močno pripomogli k širjenju vedenja o staroveškem Babilonu. Čeprav morajo priznati, da so njihovo strast do raziskovanj pogosto spremljale prizadevanja po kolonialnih osvajanjih na Bližnjem vzhodu.

Babilon, kakršen je vplival na evropsko umetnost
Druga je zgodba o mitološkem Babilonu. Ta je veljal za metaforo zatiranja in nesvobode, pa tudi razvrata in norosti. To so tiste predstave, ki so močno zaznamovale tudi evropsko zgodovino umetnosti, tako literarno kot tudi likovno. Metropola večne apokalipse, metropola greha in mesto, ki je vplivalo na razvoj judovstva, so še nadaljnje oznake, ki jih bomo vedno znova srečevali v Pergamonovem muzeju. Babilon je bil obenem tudi prizorišče mitološke zgodbe o Juditi, ki je obglavila vojaškega poveljnika Holofernesa, tukaj so Judje našli svoje zatočišče, tukaj so preroka Daniela vrgli v levji brlog in tukaj je Jeremija preroško napovedal uničenje Jeruzalema.
Pozitivni/negativni državnik Nebukadnezar II.
Omeniti pa je treba še Nebukadnezarja II. Ena osrednjih osebnosti razstave je bila utemeljitelj novega babilonskega kraljestva, Nebukadnezar II pa je slovel tudi kot izreden vojskovodja in spreten državnik. V Stari zavezi je označen kot brezbožni tiran in kot brezvestni uničevalec Jeruzalema. V srednjem veku in renesansi je bil tako Nebukadnezar ena najbolj priljubljenih figur, na primeru katere so prikazovali negativnost tiranske oblasti. K temu pripomnimo le še to, da je Sadam Husein o sebi rad govoril kot o političnem dediču Nebukadnezarja. V zgodbah o neusmiljenem osvajalcu je precej resnice, vendar pa je treba obenem povedati, da je bil Nebukadnezar tudi pospeševalec razvoja babilonske civilizacije. Na novo je dal zgraditi veliko imenitnih poslopij, gradil je kanale, akvadukte in rezervoarje z vodo.
Pokrovitelj razstave je nemški zvezni minister za zunanje zadeve Frank-Walter Steinmeier.