V rimskem muzeju Risorgimento je mogoče videti ohranjene dokumente vatikanskega Svetega urada iz časov inkvizicije. Vse do leta 1998 so bili arhivi Svetega urada skrbno varovani, potem pa jih tega leta prvič prepustili v vpogled strokovnjakom, ki niso izhajali iz cerkvenih vrst, širša javnost pa si dokumentacijo lahko ogleda prvič v zgodovini.

Navodila inkvizitorjem
Dokumenti med drugimi vsebujejo 1611 navodil Svetega urada, kako naj inkvizitorji opravljajo svoje naloge, ukaze o zasledovanju inkvizitorjev med opravljanjem njihovih nalog, na ogled pa je tudi 400 let stara listina s podrobnimi navodili, kako izkoreniniti krivo vero. Iz razstavljenih dokumentov je mogoče razbrati, kako je nekoč Vatikan s pomočjo inkvizicije sistematično poskušal prevzeti nadzor nad javnim življenjem, ki ni imel nikakršne zveze z vero.

Danes se po besedah enega izmed upraviteljev arhivov iz Kongregacije za doktrino vere, ki je nadomestila nekdanji Sveti urad tudi Cerkev priznava krivdo. "Sveti urad je želel popoln nadzor," je povedal msg. Alejandro Cifres in dodal, da je Cerkev nekdaj v svojih rokah imela praktično vse - od kulture, literature, do gospodarstva in celo arhitekture.

Duplikati pomembnejših listin
Inkvizitorske odredbe in odloki so bili natisnjeni na zelo trpežen material, narejen v vatikanskih ustanovah z recikliranjem tkanin, vendar pa so bili mnogi dokumenti uničeni, ko jih je zaplenila Napoleonova vojska. Sicer je francoska vlada po Napoleonovem padcu zaplenjene dokumente želela vrniti, a so bili stroški transporta previsoki, zato je iz Rima prišel ukaz, naj se večino dokumentov zažge. Ohranili pa so se duplikati pomembnejših procesov, ki so bili shranjeni v lokalnih cerkvah in drugih institucijah.

Proces proti Galileju
Med najbolj razvpite inkvizitorske procese sodi tisti proti italijanskemu znanstveniku Galileu Galileju. Galilej je v spor s Cerkvijo prišel, ker je podpiral Kopernikov sistem, ki pravi, da se Zemlja vrti okoli Sonca, in ne nasprotno, kot so trdili v Vatikanu. Šele leta 1992 je papež Janez Pavel II. proces proti Galileju iz 17. stoletja označil za zmotno napako.

Na ogled je tudi prvi seznam prepovedanih knjig iz leta 1600 in koledar iz leta 1708, ki razkriva podroben dnevni urnik verskih sodelavcev, ki so pomagali v rimskih bolnišnicah, pozneje pa ustanovili bolnišnico Svetega duha, ki v Rimu deluje še danes. Zadnji seznam prepovedanih knjig je bil sestavljen leta 1930 in znova natisnjen leta 1948, papež Pavel VI. pa je seznam leta 1960 ukinil.

L. Š.