Franc Kavčič velja za enega ključnih predstavnikov neoklasicističnega slikarstva v avstrijskem kulturnem krogu. Foto: Narodna galerija
Franc Kavčič velja za enega ključnih predstavnikov neoklasicističnega slikarstva v avstrijskem kulturnem krogu. Foto: Narodna galerija
Franc Kavčič: Salomonova sodba
V Narodni galeriji predvidevajo, da bodo do leta 2009 pridobili še nekaj slik Franca Kavčiča. Foto: EPA
Jože Plečnik: Žale
Prva posebna razstava Narodne galerije v letu 2007 bo posvečena arhitektu Jožetu Plečniku. Foto: RTV SLO
Ivan Grohar: Zimsko jutro
Narodna galerija je končala dolgi boj za lastništvo sedmih zelo pomembnih slik impresionista Ivana Groharja. Foto: Narodna galerija

Direktorica Narodne galerije je še posebej ponosna, da je uspelo ustanovi v zadnjem letu pridobiti 7 slik Ivana Groharja, ki so bile do zdaj v zasebni lasti, in 12 olj na platnu neoklasicističnega slikarja Franca Kavčiča. Ravno razstava na novo pridobljenih Kavčičevih del - odprli jo bodo oktobra - bo eden vrhuncev naslednjega leta. Tri dela so krajine, devet pa jih predstavlja mitološke prizore. Dela, ki bodo predstavljena naslednje leto, trenutno restavrirajo. Zgodbo o delu Franca Kavčiča bodo dopolnile še skice in študije. Te dokumente Kavčičevega dela sicer hranijo v fondih Narodne galerije in v grafičnem kabinetu dunajske umetnostne akademije.

Franc Kavčič še naprej v središču pozornosti
Razstava pa ne pomeni, da se bodo v galeriji s Kavčičem prenehali ukvarjati. Projekt pridobivanja njegovih del naj bi se namreč končal šele leta 2009. Čeprav ime Franc Kavčič večini Slovencev ne pove toliko kot na primer imena Ivan Grohar, France Slana, Božidar Jakac ali Rihard Jakopič (če naštejemo le nekaj velikih slovenskih slikarjev), pa je bil Kavčič v svojem času pomemben umetnik avstrijskega kulturnega kroga, kateremu je slovensko ozemlje kot del takratnega habsburškega avstrijskega cesarstva pripadalo. Franc Kavčič je bil namreč profesor in rektor na dunajski slikarski akademiji, bil pa je tudi vodja državne manufakture porcelana na Dunaju.

Udarni začetek z Jožetom Plečnikom
Sicer pa bo prvi zares veliki dogodek v Narodni galeriji na sporedu že takoj po novem letu. 7. januarja, na 50. obletnico smrti Jožeta Plečnika bodo v vhodni avli Narodne galerije predstavili razstavo Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana. Tudi naslednji omembe vredni razstavi bo botrovala okrogla obletnica. Leta 2007 bomo praznovali 300. obletnico
ljubljanske baročne stolnice sv. Nikolaja in v Narodni galeriji že pripravljajo razstavo portretnih upodobitev ljubljanskih nadškofov. Obeta pa se tudi novo sodelovanje z Italijani, ki je letos že obrodilo razstavo Mojstrovine iz Siene. Jakijeva je povedala, da Italijani ponujajo razstavo etruščanskih zakladov iz Nacionalnega arheološkega muzeja v Firencah.

Slovenski impresionizem v evropskem prostoru
Še dolgoročna napoved: Leto 2008 bo zaznamovala razstava Slovenski impresionisti, ki bo obsegala več kot 300 eksponatov in ki bo dela slovenskih impresionistov postavila v kontekst takratnega evropskega slikarstva. Postavitev bo delo slovenskih impresionistov povezala z njihovimi mednarodnimi vezmi in njihovimi stiki s takrat pomembnimi kulturnimi središči Münchnom, Prago, Dunajem, Zagrebom in Benetkami. V teh mestih, ki so slovela kot živahna središča in v katerih so se izmenjevali vplivi različnih kulturnih krogov, se je oblikovala tudi likovna govorica slovenskih impresionistov.

Med prihodnjimi projekti Narodne galerije je tudi predstavitev izvirnika Robbovega vodnjaka. V povezovalni trakt Narodne galerije, kjer že čaka podstavek vodnjaka, so prenesli večje dele vodnjaka treh kranjskih rek in opravili vsa zidarska dela, povezana s postavitvijo vodnjaka v galeriji. Kipe, ki jih trenutno restavrirajo, pa bodo v galerijo namestili pozneje.

Boj za dela Ivana Groharja
Barbara Jaki je izpostavila še proces denacionalizacije. Narodna galerija je bila dolgo v precej neugodnem položaju, saj se je denacionalizacija sedmih pomembnih slik Ivana Groharja vlekla kar enajst let. Za oblikovanje dokončnega sporazuma, ki je galeriji dodelil slike, je bil po besedah Jakijeve močno zaslužen tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Denacionalizacijska zakonodaja namreč predvideva, da galerija nad slikami ohrani posest, njihovo lastništvo pa pripada zakonitemu upravičencu do njihovega posedovanja. Ta rešitev pa bi bila za narodno galerijo precej neugodna, zato so si v ustanovi prizadevali, da bi dobili popoln vpliv nad Groharjevimi slikami Masecen, Sejalec, Štemarski vrt, Škofja Loka v snegu, Mož z vozom, Kamnitnik in Iz mojega okna, ki jih Jakijeva označuje tudi kot ikone narodne zbirke.