Evforijo okoli kastratov je povzročila prepoved nastopanja žensk, ki so jo zakrivili papeži. Foto: EPA
Evforijo okoli kastratov je povzročila prepoved nastopanja žensk, ki so jo zakrivili papeži. Foto: EPA
Po palačah firenškega plemstva so v času razcveta baroka odmevali glasovi kastriranih mladeničev. Foto: EPA

Razstava Handel in kastrati bo od marca 2006 predstavila pevske superzvedznike 17. in 18. stoletja, katerih vzpon je zakrivila papeška prepoved vsakega nastopanja žensk, ki so edine zmogle odpeti izredno visoke note. Glasovi kastriranih dečkov so dosegali neverjetno visoke tone, ki so ženske spravljali v trans. Zato ni presenetljivo, da so bili v 18. stoletju ravno kastrati med najbolj "zaželenimi" ljubimci dam. Tudi zato, ker so se lahko v času nepoznavanja prave kontracepcije le v razmerju s kastrati brezkrbno predajale mesenim užitkom.



Kastracija kot javna skrivnost
Na vrhuncu evforije so v Italiji vsako leto kastrirali kar 4.000 dečkov. Le odstotku pa je uspelo v glasbenem poslu. Kako so ostanek življenja preživeli dečki, ki so po šolanju zapustili glasbeni posel, ni znano. Gotovo je le to, da jim v življenju ni bilo lahko.

V 17. in 18. stoletju je nekaj štel le moški, ki je zaplodil številno in močno potomstvo, tega pa seveda kastrati niso mogli. Podatkov o usodi "poklicno" neuspešnih kastratov ni nikoli bilo tudi zato, ker je bilo kastriranje dečkov le na pol zakonit posel. Čeprav so bili kastrati največji zvezdniki, je bilo kastriranje "javna skrivnost", o kateri se ni govorilo.

"Lepotne operacije" 18. stoletja
Večina kastracij je bila prisilnih. Voditelji zborov niso za dovoljenje vprašali niti staršev dečkov, ki bi se po večletnem šolanju utegnili razviti v odlične pevce. Nekaj operacij pa je bilo povsem prostovoljnih. Ker je bila kastracija dobro izhodišče za uspešno glasbeno kariero, so se nekateri mladeniči prostovoljno podvrgli bolečemu in pogosto za zdravje usodnemu operativnemu posegu. Kastracijo lahko tako primerjamo z lepotnimi operacijami, za katere se danes odloči veliko mladeničev in mladenk, ki se želijo uveljaviti v svetu mode ali filma.

Razcvet evforije, ki je spremljala nastope kastratov, je bil v 18. stoletju, kljub temu pa praksa kastriranja glasbeno nadarjenih dečkov ni izumrla skoraj do 20. stoletja. tako ni minilo še niti 100 let od smrti zadnjega znanega pevca kastrata Alessandra Moreschija.