Rothko velja za ključno figuro ameriškega slikarstva 20. stoletja, vendar je umetnikov sin Christoper Rothko prepričan, da so imele tudi njegove korenine pomembno vlogo pri slikarjevem formiranju. "To je za mojega očeta čudovita vrnitev domov," je ob odprtju dejal 48-letni sin enega glavnih predstavnikov ameriškega abstraktnega ekspresionizma.
V času Rothkovega rojstva – leta 1903 se je rodil kot Marcus Rothkovitz – se je Daugavpils imenoval še Dvinsk, Latvija pa je sodila pod okrilje Ruskega cesarstva. Hči Kate Rothko Prizel se še danes spominja, kako ji je oče na zemljevidu kazal, od kod prihaja in zakaj mesta s tem imenom ni več najti na zemljevidu.
Rothko je med letoma 1921 in 1925 študiral na univerzi Yale in na Art Students' League v New Yorku, zanimala ga je predvsem problematika barve, študiral je Jungovo teorijo. Prvič je samostojno razstavljal v Contemporary Arts Gallery v New Yorku leta 1933, ko je bila na njegovih platnih prisotna še figuralika. Monumentalna platna z delno prekrivajočimi se barvnimi pravokotniki pa je začel ustvarjati slabih 20 let pozneje.
Manj kot dvajset centimetrov od slike
Čeprav daje velik format njegovih del občutek, da jih je za pravo doživetje treba opazovati od daleč, je umetnik sam priporočal gledanje od blizu, največ nekaj deset centimetrov stran. Šele tedaj se zares začuti nevsiljivo pronicanje spodnjih barvnih ploskev skozi mehkobne barvne tančice. “Nisem abstraktni umetnik. Ne zanimajo me odnosi barve ali oblik ali česar koli drugega. Zanima me le izražanje osnovnih človekovih čustev: tragedije, ekstaze, pogube itd.,” je pisal umetnik o svojem delu.
Razstavljene slike v lasti družine
"Menim, da bo center postal pomemben arhiv in vir tako za Rothkove proučevalce kot širšo javnost," je prepričan sin. S sestro sta za razstavo posodila več slik iz lastne zbirke. V Umetnostnem centru Marka Rothka, ki so ga uredili v večjem historičnem kompleksu, so tudi predavalnice in umetniški ateljeji. Obnova je stala okoli štiri milijone evrov, večji del zneska so bila evropska sredstva.
Rothko, ki je leta 1970 naredil samomor, drži rekord za najdražje prodano delo sodobne umetnosti. Slika z naslovom Oranžna, rdeča, rumena iz leta 1961, ki so jo na dražbi v New Yorku prodali za 66,8 milijona evrov, v resnici spomni na osrednje eksponate muzejske zbirke. Sliko Brez naslova št. 7 (oranžna in čokoladna) je Rothko naslikal leta 1957, za umetnika značilne intenzivne barve pa so bile navdih za logotip muzeja. Gre za prvo stalno postavitev Rothkovih del v Vzhodni Evropi.