Po podatkih mednarodnih organizacij je vsako leto na svetu med 5.400 in 6.800 novih žrtev min in drugih neeksplodiranih sredstev, kar pomeni 450 žrtev vsak mesec in 15 žrtev vsak dan. Foto:
Po podatkih mednarodnih organizacij je vsako leto na svetu med 5.400 in 6.800 novih žrtev min in drugih neeksplodiranih sredstev, kar pomeni 450 žrtev vsak mesec in 15 žrtev vsak dan. Foto:
Letošnji mednarodni dan boja proti minam je posvečen žrtvam min in ukrepom za odpravo te grožnje, zaradi katere vsako leto po svetu umre na tisoče ljudi.
Mednarodni dan je namenjen tudi opozarjanju na prizadevanja ZN-a v smeri vizije sveta brez grožnje min in drugih eksplozivnih ostankov spopadov in vojn.

Fotografska razstava se pridružuje boju proti temu krutemu orožju, ki ne bi smelo imeti mesta v civiliziranem svetu. Oba fotografa sta tematiko prikazala na svojevrsten način; Španec Gervasi Sanchez s svojimi posnetki raziskuje učinke min na življenje posameznikov po svetu, Hodalič pa se je pred kratkim vrnil z misije v DR-ju Kongo, kjer je dokumentiral prizadevanja ekipe ZN-a za akcijo proti minam. Hodaličeve fotografije so bile v nasprotju Sanchezovimi prikazane v obliki videoprojekcije.

Slovenska veleposlanica o Hodaličevem delu
Razstavo so odprli generalni podsekretar za mirovne operacije ZN-a Alain LeRoy, podsekretar za komunikacije in javno informiranje Kiyo Akasaka, pomočnik generalnega sekretarja za vladavino prava in varnostne ustanove Dimitrij Titov, prav tako pa tudi namestnik španskega veleposlanika pri ZN-u Roman Oyazun in slovenska veleposlanica Sanja Štiglic.

Udeležil se je je tudi španski fotograf, medtem ko se je Arne Hodalič opravičil iz zdravstvenih razlogov, je pa zato nekaj besed o njegovem delu spregovorila naša veleposlanica. Obenem je Štigličeva predstavila tudi dejavnosti Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki je lani od 13 držav, lokalnih skupnosti, mednarodnih organizacij, podjetij in posameznikov zbrala 34 milijonov dolarjev.

Mina ne loči med stopalom otroka in vojaka
Ob dnevu boja proti minam so iz ITF-ja sporočili, da je še vedno okoli 80 držav sveta "onesnaženih" z minami in drugimi neeksplodiranimi sredstvi. Med prvimi podpisnicami ottawske konvencije, ki je začela veljati 1. aprila 1999, oziroma konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min je tudi Slovenija. Dokument pomeni mejnik v mednarodnem humanitarnem in razoroževalnem pravu, prepoveduje in določa uničenje cele kategorije konvencionalnega orožja, določa pa tudi časovni rok, v katerem mora biti uničeno.

"Mine ne ločujejo med stopalom vojaka in stopalom otroka. Mine so najcenejši vojaki, grozot pa ne izbirajo ne med rasami, verskim prepričanjem, etničnim poreklom, spolom, jezikom, starostjo, spolno usmerjenostjo, izobrazbo, družbenim položajem, kaj šele med katero koli drugo osebno okoliščino," je povedal direktor ITF-ja Goran Gačnik. Med države z največ minami sodijo Afganistan, Angola, Burundi, Kambodža, Čečenija, Kolumbija, Irak, Nepal in Šrilanka, v neposredni bližini Slovenija pa Hrvaška in BiH.

C.R.