V reški Galeriji Filodrammatica bodo danes odprli njeno razstavo z naslovom Preživetveni komplet za Antropocenega - napovednik. Intermedijska umetnica, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, v sklopu razstave predstavlja uporabno opremo za biološko preživetje v apokaliptičnih razmerah, z razmislekom o neizogibni eri pa odpira tudi vprašanje procesa izginjanja lokalnih kultur in ekonomij v primežu neoliberalne ekonomije.

Maja Smrekar se v svojem delu posveča proučevanju geološkega obdobja antropocen, ki se je začelo pred 12.000 leti z neolitikom in ga k njegovemu koncu vodi človekov agresiven poseg v ekosistem. Med temi je vse hitrejše širjenje invazivnih bioloških vrst, ki iz bioloških niš izpodrivajo avtohtone vrste.

Umetničin mobilni komplet za preživetje domiselno povezuje sodobno umetnost s folkloro, je hibrid med čebeljim panjem in slovensko kmečko skrinjo. Njegova jajčasta forma asociira na simbol življenja, njegovo zunanjost pa v duhu ljudske ornamentike krasijo podobice v slovenskem prostoru vse močneje razširjenih invazivnih vrst: japonskega dresnika, orjaškega dežna, zebraste školjke in harlekinske pikapolonice.

Komplet je namenjen praktični uporabi, obenem pa je parafraza izginjajočih kultur in lokalnih ekonomij, ki se raztapljajo v bazenu sodobnega neoliberalnega kapitalizma, in kritika večinske ekologije, ki "rešuje" podnebne spremembe v globalnih neoliberalnih okvirih, torej znotraj obstoječih kapitalističnih paradigem, v katerih se korporacije skozi davčne oaze z vsakim dnem le še krepijo.

Ko se srečata humanizem in naravoslovje
Majo Smrekar, ki je končala študij na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pri snovanju in izvedbi intermedijskih umetniških projektov jo zanimajo koncept življenja, povezovanje humanističnih in naravoslovnih znanosti, raziskovanje preteklosti in sodobnosti ter vzpostavljanje diskurzov o možnih realnostih bližnjih prihodnosti.

Leta 2010 je v produkciji Multimedijskega centra Kiberpipa v Ljubljani programsko izvedla Mednarodni festival HAIP10/Nova narava, kjer je dve leti delovala kot programski vodja na področju intermedijskih umetnosti. Na mednarodnem festivalu Cynetart 2012 v Dresdnu je prejela 1. nagrado Evropskega centra za umetnost Hellerau, na mednarodnem festivalu Ars Electronica v Linzu pa leta 2013 častno omembo v kategoriji hibridne umetnosti in lani nagrado zlata nika v kategoriji hibridne umetnosti. Žirijo je prepričala s serijo projektov K-9_topologija, za katere letos prejme tudi nagrado Prešernovega sklada.

Razstava, ki je nastala v produkciji Aksiome, je bila na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Na Reki pa bo odprta do 2. februarja.