Gre seveda za razstavo arhitekturnih fotografij Mirana Kambiča, ki so na ogled v Jakopičevem sprehajališču pod Tivolskim gradom. V 116 velikoformatnih posnetkih so predstavljene ključne ljubljanske secesijske vedute, torej vedute, ki poleg vedut baročne in Plečnikove Ljubljane najbolj zaznamujejo arhitekturni značaj Ljubljane. Obenem je razstava pomembna tudi zato, ker obuja spomin na eno glede na arhitekturno snovanje najbolj plodnih obdobij ljubljanske zgodovine.
Secesijska Ljubljana - izraz Naceta Šumija
Secesijska Ljubljana je zagotovo ena najkakovostnejših arhitekturnih plasti mesta Ljubljana. To velja vse od let, ko je za ključno slovensko avtoriteto na področju umetnostne zgodovine veljal Nace Šumi. Šumi je bil tudi tisti, ki je uvedel termin secesijska Ljubljana. Ta se nikakor ne navezuje le na estetski vidik, pač pa vključuje celovito spremembo načina življenja ljubljanskih meščanov. Hribarjeva misel namreč v prvi vrsti nikakor ni veljala 'zaljšanju' mesta, pač pa predvsem njegovi modernizaciji; to je čas temeljite modernizacije infrastrukture. Kanalizacija, vodovod, uvedba električne javne razsvetjave in tramvaja so bili poleg novih tehnik gradnje za Ljubljančana z začetka 20. stoletja celo bolj bistveni kot to, da je njihovo mesto v nekaj letih postalo lepo.
Razstava Secesijska Ljubljana, katero so odprli kot enega od dogodkov junijskega Tedna arhitekture, je tudi projekt, ki naj bi v Ljubljančanih skušal vzbuditi večje zanimanje za arhitekturo oziroma naj bi vanje 'vsadil' zavest, da je skrb za urbano okolje odgovornost vseh uporabnikov mesta. Dvig te zavesti je še kako pomemben ravno v tem trenutku, ko se v Ljubljani pripravlja ali že izvaja več velikih arhitekturnih in urbanističnih posegov.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje