Platna sicer niso na novo odkrili. Že dolgo visi v deželnem muzeju v Kasslu, vendar pa so ga pripisovali neznanemu avtorju. Med pripravami na razstavo o Jeromu Bonaparteju, najmlajšemu bratu slovitega vojskovodje pa so ugotovili, da je nedokončana oljna slika delo najvplivnejšega francoskega neoklasicističnega slikarja.

Slika prikazuje Napoleona, odetega v rdeč vladarski plašč. V roki drži le grobo skicirano žezlo, prav tako nedokončan je tudi kraljevski znak krogla s križem. Razlog za to, da David nikoli ni natančno izrisal kraljevih insignij, naj bi bila zavrnitev slikarjeve prošnje za posojo kraljevih atributov. Ker si jih ni smel natančno ogledati, jih tudi naslikati ni hotel.

Jacques-Louis David in izum empira
Jacques-Louis David velja za ključno ime francoske umetosti na prelomu 18. in19. stoletja. Njegove velike historične panorame in slike znamenitih zgodovinskih prizorov pomenijo v francoskem slikarstvu odmik od rokokoja in usmeritev k bolj umirjenemu, resnemu in intelektualizme poudarjajočemu neoklasicizmu. To je bil prvi Davidov doprinos k francoski (in tudi evropski) umetnosti. Drugi se navezuje na izoblikovanje specifične francoske različice neoklasicizma, imenovane empir, ki jo danes še najbolj poznamo iz umetnosti oblikovanja pohištva in katero je pri Davidu spremljala uporaba toplih barv, sicer značilnih za beneško umetnost.

Napoleon in njegov čudovito klasični obraz
David Napoleona ni občudoval le zaradi njegovih državniških sposobnosti. Za poziranje ga je prvič zaprosil leta 1797, ko je ob prvem srečanju z bodočim francoskim cesarjem opazil, kako zelo 'klasične' so njegove obrazne poteze. Nemirni general, ki je bil vedno v gibanju in polno zaposlen, je le stežka zdržal na miru.

Davidu je tako sicer uspelo natančno naslikati Napoleonov obraz, slika, ki prikazuje Napoleona z mirovno pogodbo med Francijo in Avstrijo v roki, pa je kot celota ostala nedokočana. Temu navkljub je Napoleon Davida zelo cenil; povabil ga je celo na osvajalski pohod v Egipt (leta 1798 petdesetletni umetnik je ponudbo zavrnil, češ da je prestar), pozneje pa je njegova oblast pri Davidu naročila še več platen. Med najznamenitejšimi Davidovimi deli, ki prikazujejo Napoleona, so Napoleon prečka prelaz St. Bernard (1801), Napoleonovo kronanje (1806) in Napoleon v študijski sobi (1812).

Vestfalija 'smešnega' Napoleonovega brata
V Kasslu sicer prav danes odpirajo že omenjeno razstavo o Jérômu Bonaparteju. Pod naslovom König Lustik!? (beseda lustik namiguje na nemško besedo lustig , ki pomeni vesel ali šaljiv) bo predstavljen najmlajši Napoleonov brat, ki je med letoma 1807 in 1813 vladal kraljevini Vestfaliji. Napoleonova Vestfalija je bila - tako kot namiguje naslov razstave - precej smešna država. Protektorat napoleonske Francije je po eni strani uvedel za nemške dežele zelo napredne reforme - celo Judje so dosegli politično emancipacijo -, po drugi strani pa je Jérôme Bonaparte vztrajal pri starem, za ancien régime značilnem slogu vladanja. Veličastne dvorne ceremonije, z bogastvom obdani kralj in bogata naročila pri umetnikih so bile značilnosti te 'kvazidržave', katere obstoj so končale z bitko narodov pri Leipzigu sklenjene osvobodilne vojne.

Polona Balantič