Za Greenhalghovo Princeso iz Amarne, ki je nastala leta 2003 v vrtni lopi v Boltonu (in ne v 14. stoletju pr. n. št. v Egiptu) je bostonski muzej odštel. 460.000 evrov. Foto: Spletna stran muzeja
Za Greenhalghovo Princeso iz Amarne, ki je nastala leta 2003 v vrtni lopi v Boltonu (in ne v 14. stoletju pr. n. št. v Egiptu) je bostonski muzej odštel. 460.000 evrov. Foto: Spletna stran muzeja
Shaun Greenhalgh
Shaun Greenhalgh naj bi bil sramežljiv, vase zaprt mož, ki neizmerno ljubi umetnost.
Družina Greenhalgh
Družino Greenhalgh je Scotland Yard označil kot 'najbolj vsestransko ponarejevalsko ekipo na svetu vseh časov'. Foto: The Bolton News

V londonskem muzeju Victoria in Albert (Victoria and Albert Museum) je prvič na ogled razstava več kot 100 ponaredkov umetnin, ki jih je zasegel oddelek za umetnine in starine londonske policije. Če bi bila razstavljena dela pristna, bi bila vredna 4,5 milijona evrov, so sporočili iz muzeja.

Razstava, ki bo na ogled do 7. februarja, obsega pa tudi dela, ki jih je ustvaril eden najbolj znanih ponarejevalcev umetnin Shaun Greenhalgh. Policija je njegovo dejavnost prekinila leta 2007, sodišče pa mu je prisodilo štiri leta in osem mesecev zaporne kazni.

Med Greenhalghove najbolj razvpite ponaredke sodi kipec Princese iz Amarne, za katerega je bostonski muzej odštel nekaj manj kot 460.000 evrov. Ponarejena umetnina naj bi izvirala iz časa egipčanskega faraona Ehnatona. Greengalgh je ustvaril tudi številne slike, ki jih je predstavljal kot dela angleškega umetnika L. S. Lowryja.

Nemoteno ponarejal 17 let
Po besedah vodje oddelka za umetnine in starine pri londonski policiji Vernona Rapleya je Greenhalgh, rojen leta 1961, eden najuspešnejših ponarejevalcev, ki so mu bili blizu zelo raznoliki umetniški slogi. Svoji kriminalni dejavnosti se je nemoteno posvečal 17 let, v obdobju med letoma 1989 in 2006. Skupaj z bratom in ostarelima staršema, ki sta se ukvarjala s prodajno stranjo "operacije", je uspešno prodajal ponaredke muzejem, dražbenim hišam in zasebnim zbiralcem, s čimer je družina zaslužila skoraj milijon funtov.

Družino Greenhalgh je Scotland Yard označil kot "najbolj vsestransko ponarejevalsko ekipo vseh časov na svetu". A tudi njim ni uspelo izvesti popolnega zločina. Prvi sumi o njihovem delovanju so se pojavili, ko so leta 2005 poskušali prodati tri asirske reliefe. V Britanskem muzeju so jih preučili in ugotovili, da so pravi, zato so se zanimali za nakup enega od njih. A ko so dva od reliefov dali v dražbeno hišo Bonhams, je tamkajšnji strokovnjak Richard Falkiner ugotovil, da gre za "očiten ponaredek". Pri Bonhamsu so se posvetovali z Britanskim muzejem, kjer so nato odkrili več nenavadnih neskladij. Sumi so se še potrdili, ko je bil Greenhalghov oče George pripravljen prodati predmete za nizko ceno. Muzej je stopil v stik s Scotland Yardom in leta 2007 se je družina po izčrpnem preiskovanju znašla za zapahi.

Motiv: osramotiti svet umetnosti
A Greenhalghovi niso razsipali z zajetnim kupom denarja, ki so ga zaslužili. Po poročanju policije naj bi živeli relativno skromno, celo revno. Ker jih ni zanimalo bogastvo, je preiskovalce še bolj mučilo, kaj so njihovi motivi. Policija je ugibala, da je Shauna Greenhalgha, ki je bil umetniški samouk (šolo je obesil na klin pri 16 letih, nato pa se je ukvarjal s preprodajo starin) bolj motivirala jeza zaradi neuspele umetniške kariere kot denar. Iz tega se je razvilo "splošno sovraštvo", zaradi katerega je želel "osramotiti umetniški svet" in "jim pokazati, kar jim gre".

Greenhalghov branilec Andrew Nutall je Shauna označil kot sramežljivega, vase zaprtega moškega, obesedenega le z eno stvarjo: njegovo vrtno lopo, v kateri je dolga leta ustvarjal. Ponaredki naj bi bili poskus "izpopolnitve ljubezni, ki jo je čutil do umetnosti". Ponaredki naj bi bili po besedah odvetnika nenačrtovana, že kar nesrečna posledica tega.

Na razstavi bo oddelek londonske policije za umetnine in starine predstavil tudi nekatere preiskovalne metode pri prepoznavanju in preprečevanju vse bolj prefinjenega ponarejevanja umetnin. Skozi zgodovinske in sodobne zločinske primere bodo predstavili širši finančni in kulturni vpliv ponarejevanja umetnin na sodobno družbo, je zapisano na spletni strani muzeja.