Razstava skic umetnika je namenjena temu, da bi obiskovalcem pokazala, koliko dela je Constable pravzaprav vložil v svoje slike. To pa lahko ugotovimo le z ogledom skic in končnih izdelkov.

Kuratorka razstave, Anne Lyles, ugotavlja, da je iz skic razvidno, da je imel slikar velike težave predvsem s kompozicijo.

Krajine skiciral od malih nog
John Constable se je slikanju posvečal že kot otrok, ko je portretiral predvsem pokrajino Suffolka. Prelomnico v njegovem življenju pa pomeni poznanstvo z zbirateljem umetnin Georgeem Beaumontom, ki ga je seznanil predvsem z deli Clauda Lorraina.

Šolal se je na Kraljevi akademiji za umetnost, kjer se je seznanil z deli velikih umetnikov, najbolj pa so ga navdihnila dela Thomasa Gainsborougha, Claudeja, Petra Paula Rubensa, Annibala Carraccija in Jacoba van Ruisdaela.

Kritiki tistega časa so menili, da je predmet njegovih slik - krajine in prizori vsakodnevnega življenja - že stvar preteklosti, zato se je Constable lotil slikanja portretov. Njegove podobe ljudi niso bile slabe, vendar se mu je delo zdelo dolgočasno.

Vpliv tudi na impresioniste
Prvi pravi uspehi zanj so prišli leta 1819, ko je prodal prvo pomembnejše delo, Beli konj. V 20. letih 18. stoletja je po zaslugi Theodora Gericaulta, ki si je v Londonu ogledal njegovo razstavo, postal znan tudi v Franciji.

Tam so bile njegove slike veliko boljše sprejete kot v domovini, saj je v celotnem živjenju v Veliki Britaniji prodal 20 slik, več kot toliko pa jih je v Parizu v le nekaj letih. Constable je tudi vplival na dela francoskih slikarjev tistega časa, še posebej na Eugena Delacroixa in impresioniste.

Čeprav je bil v Franciji močno cenjen, nikoli ni hotel zapustiti Anglije, četudi doma ni imel rednih kupcev. Dejal je, da raje živi revno življenje v domovini, kot pa da bi bil bogat v tujini.