Francis Bacon je trdil, da Velazquezovega portreta nikoli ni videl v živo, saj se je bal, da bi bil ob neposrednem srečanju s sliko nad njo razočaran. Vendar so številni strokovnjaki prepričani, da se je s platnom gotovo nekoč srečal neposredno in slavna serija ni nastala zgolj na podlagi reprodukcij. Foto: EPA
Francis Bacon je trdil, da Velazquezovega portreta nikoli ni videl v živo, saj se je bal, da bi bil ob neposrednem srečanju s sliko nad njo razočaran. Vendar so številni strokovnjaki prepričani, da se je s platnom gotovo nekoč srečal neposredno in slavna serija ni nastala zgolj na podlagi reprodukcij. Foto: EPA
Rembrandt van Rijn
Avtoportret, h kateremu se je Francis Bacon vedno znova vračal in občudoval predhodnikove veličastne poteze, je nizozemski slikar Rembrandt van Rij naslikal leta 1659. Foto: Musée Granet, Aix-en Provence
Francis Bacon
Britanski figuralik Francis Bacon se je zgledoval tako pri Velazquezu, ki se mu je neposredno poklonil s serijo svojih intepretacij papeževega portreta, kot pri njegovem nizozemskem sodobniku Rembrandtu. Foto: EPA

V novi galeriji Gagosian v Londonu je na ogled razstava, ki opozarja prav na to spregledano povezavo. "Bacon je zares študiral Rembrandta in pri slikarjevih poznih delih ga je navdihoval zlasti nanos barve – to je neverjetno svobodno nanesena in skoraj abstraktna barva, ki je obenem polna pomena," pojasnjuje lastnica galerije Pilar Ordovas.
Do zdaj ni bilo razstav ali publikacij , ki bi se ukvarjale s pomenom Rembrandtovega vpliva na Baconov opus, pojasnjujejo v galeriji, kjer skušajo z razstavo zapolniti prav ta manko. Tudi zaradi znamenite Baconove agresivne interpretacije slavnega portreta papeža Inocenca X. iz sredine 17. stoletja je toliko več študij napisanih na temo Velazquezovega vpliva na slikarstvo na Irskem rojenega umetnika.
Razstava Irrational Marks: Bacon, Rembrandt se razprostira v dveh sobanah, kjer je razstavljenih več Baconovih avtoportretov, fotografij in videov, v katerih spregovori o mojstru nizozemske zlate dobe, morda najbolj presunljivo delo postavitve pa je Rembrandtov Avtoportret z baretko iz leta 1659.
Ženska, ki ji je Bacon podaril eno svojih ključnih slik
Gre za sliko, sicer v lasti Muzeja Granet v Aix-en-Provence, h kateri se je Francis Bacon vedno znova vračal in jo občudoval, vidimo pa jo tudi v ozadju fotografije umetnika. Prav ta fotografija, ki jo je v objektiv ujel Irving Penn, slikarju pa jo je podarila prijateljica in zaupnica Valerie Beston, ki naj bi bila tudi pravi naslov za kogar koli, ki želi zares razumeti Baconovo umetnost in življenje, je bila navdih za postavitev razstave. Bestonova, pravi Ordovasova, je bila zares pomemben del umetnikovega življenja, navsezadnje je prav njej zapustil enega svojih ključnih avtoportretov.
Mojstrovina, ki mu ni dala miru
Če se je Bacon večkrat odpravil na potovanje, da bi se znova srečal z Rembrandtovo sliko, pa nikoli ni govoril o srečanju z Velazquezovim portretom, saj se je bal, kot je vedno povedal, da bi ga razočaral. In čeprav si je umetnik pogosto pri svojem delu pomagal s fotografijami, strokovnjaki domnevajo, da je kljub zanikanju vseeno nekoč videl Inocenčev portret v živo.
Če je Velazquezev vpliv bolj dobeseden in ki se kaže v celotni seriji, pa je delo Rembrandta Baconovo slikarstvo nagovoril drugače, manj očitno, s tistim elementarnim delom slikarskega snovanja, nanašanjem barve.