Caravaggio je svetnike upodabljal kot običajne ljudi s telesnimi hibami. Foto: EPA
Caravaggio je svetnike upodabljal kot običajne ljudi s telesnimi hibami. Foto: EPA

Na sliki je Carravagio upodobil znamenitega učenjaka svetega Hieronima, ki naj bi poskrbel za prevod Biblije iz hebrejskega (Stara zaveza) in grškega (Nova zaveza) izvirnika v latinščino. Hieronimov prevod, imenovan Vulgata, katoliška cerkev še danes priznava kot edino uradno različico Svetega pisma.

Redke Caravaggieve umetnine v Španiji
Na lastništvo slike modreca, ki se je rodil nekje med Panonijo in Dalmacijo - najverjetneje v vasi Grahovopolje v Bosni in Hercegovini -, so v Madridu še posebej ponosni. Čeprav so španski muzeji dobro "založeni", pa v njih najdemo le peščico Caravaggievih del.

Povsem človeški svetniki
Italijanski slikar, ki je deloval ravno na prehodu iz pozne renesanse v obdobje bolj "nabuhlega" baročnega slikarstva, je večino svoje kariere preživel kot portretist katoliških svetnikov. To niti ni bilo nič nenavadnega, saj so bili biblični prizori najpogostejša tema tako srednjeveških kot tudi številnih renesančnih slikarjev, posebnost Caravaggievega sloga pa je to, da je svetnike upodabljal v povsem človeški podobi, brez vsakega božanskega elementa.