Kot je v sredini številki poročal mehiški časnik La Jornada, so bile risbe ves čas spravljene v skrivnem prostoru za steno arhiva v Casi Azul, kjer sta umetnika živela, danes pa je spremenjena v muzej. Risbe so del arhiva, v katerem so še dokumenti in pisma; zakonca sta v oporoki določila, naj se arhiv odpre šele več let po njuni smrti - rok, ki je v petdesetih letih nedvomno že potekel. Strokovnjaki dokumente katalogizirajo že celo leto. Muzej Kahlo, ki stoji v četrti Coyoacan v mehiškem glavnem mestu Ciudad de Mexico, bo o najdbi uradno poročal 27. junija; takrat bo v javnost najverjetneje pricurljala kaka doslej še neznana podrobnost iz burnega zakonskega življenja umetnikov.

Razstava za rojstni dan
Mehika se s številnimi prireditvami letos spominja 100. obletnice rojstva Fride Kahlo (1907-1954); v ponedeljek bo muzej lepih umetnosti v prestolnici odprl vrata pregledne razstave njenih del, ki bo s 354 deli najobsežnejša zbirka slikarkinih del na enem samem kraju.

Kako je Rivera pretihotapil Lenina v ZDA
"Fridomanija" se je polotila bolj ali manj vse Latinske Amerike, najbolj pa Kubancev, ki bodo še posebej bučno praznovali 50. obletnico smrti izrazito levo usmerjenega Diega de Rivere. Otočani bodo ob tej priložnosti raziskovali predvsem vzporednice med življenjem, političnim agažmajem in delom moža, ki je leta 1933 v svojo fresko v Rockefellerjevem centru v New Yorku "vtihotapil" lik Lenina in cel kup komunistične simbolike (ko je naročnik freske, Nelson Rockefeller, to ugotovil, je Rivero odpustil, še nedokončano umetnino pa ukazal uničiti).

Tudi preveč strasti lahko ubije ljubezen
Frida Kahlo, ki je od svojega 19. leta, ko je bila poškodovana v prometni nesreči, večino časa trpela neznanske bolečine, je kot mlada umetnica stopila v stik s svojim vzornikom in takrat že slavnim slikarjem, Diegom Rivero. Ta je v dekletu prepoznal izjemen talent, jo podpiral in se kmalu z njo tudi romantično zapletel. Nenavadni par - klicali so ju slon in golobica - se je kljub neodobravanju Fridine družine poročil leta 1929, čemur pa ni sledil pravljični "srečno do konca njunih dni". Zakon je bil, milo rečeno, viharen - oba sta imela več ljubimcev (Frida tudi z ženskami in Levom Trockim).

Ni ju izučilo
Rivera je bil na ženine zveze z ženskami ljubosumen, a jih je prenašal, zanjo pa je sodu izbilo dno to, da se je Diego zapletel z njeno mlajšo sestro. Naposled sta se ločila, a sta se leta 1940 znova vzela. Njun drugi zakon ni bil bistveno bolj miren.

Ana Jurc