Na njegovi fotografski razstavi je namreč na ogled izbor Kačičnikovih fotografij, posnetih v Egiptu. Nekatere razstavljene fotografije so del reportaž, druge pa so nastale naključno ter prikazujejo vsakdanje življenje ob Nilu, odmaknjeno od turističnih znamenitosti.
Brez fotoaparata nikamorAvtor se je že med študijem začel resneje ukvarjati s fotografijo. Leta 1998 je začel sodelovati s francosko agencijo Saola, leta 2000 pa z Mladino. V Egipt se je prvič odpravil leta 2001, ko je nastala reportaža o Koptih in aleksandrinkah. Od takrat se stalno vrača v deželo ob Nilu, kjer išče življenje, polno kontrastov in ironije. S fotoaparatom v roki je prepotoval številne dežele, od jeseni 2004 pa je fotograf organizacije Theban Mapping Project ter fotografira faraonske grobnice v dolini Kraljev.
Njegove fotografije Egipta odstopajo od navadnega videnja in predvidenega učinka, z ironičnim očesom pa raziskuje globine obstoja. Njegov pogled na svet je zaznamovan z realizmom konca 19. stoletja, opazovalca pa popelje v svet tistih skrivnosti vsakdanjega življenja, ki delajo Egipt privlačen.
Kako sploh gledati fotografije?
Kačičnikove fotografije pa tudi načenjajo vprašanje, kako na splošno vidimo in kako vidimo fotografije. Te namreč velikokrat opominjajo na večen boj, ne le med lepoto in resnico, temveč tudi med moralo in novinarstvom. Kačičnik je v oko fotoaparata ujel tudi prizore, ki se močno razlikujejo od stereotipnih predstav, ki jih imamo o Egiptu. Revščina, prenaseljenost, zapostavljenost žensk in drugih marginalnih skupin so za Egipčane resničnost, druge pa postavijo na trdna tla, je razstavi fotografij o Egiptu na pot, ki bo v Cankajevem domu na ogled do 16. aprila, zapisala pisateljica in popotnica Meta Krese.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje