V muzejskem razstavišču Jakčev dom bodo ob 21.00 odprli še razstavo slikarskih del z 10. novomeških likovnih dnevov.

Na manjši arheološki razstavi bodo predstavili izjemen grob iz starejše železne dobe, ki so ga pred petimi leti odkrili pri raziskovanju znamenite novomeške Kapiteljske njive. Grob je vseboval izjemno bogate in številne pridatke, po katerih ga opredeljujejo za ženski knežji grob.

Na vrhu grobne jame, ki je bila pokrita z veliko kamnito ploščo, so najprej našli manjšo lončeno kroglasto posodo, druge grobne pridatke - komplete jantarnega, steklenega in bronastega nakita, številno lončeno posodje, velik bronasti okov oziroma del konjske opreme in lončeno posodo, pokrito z bronastim pokrovom, okrašenim z iztolčenimi podobami račk oziroma v tako imenovanem situlskem slogu, pa na dnu jame. V grobu so našli tudi drobec zlata.

Najstarejši grobni pridatki, na primer omenjeni bronasti pokrov, sodijo v 7. stoletje pred našim štetjem. Glede na to, da so med njimi tudi dvesto let mlajše najdbe, pa čas pokopa kneginje s Kapiteljske njive umeščajo v 5. stoletje pred našim štetjem, pojasnjuje kustos in začasni direktor Dolenjskega muzeja Borut Križ. Razstava bo na ogled do konca novembra.

Vodja Novomeških likovnih dnevov, slikar in grafik Janko Orač, je na majski koloniji naštel sedem vidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, razstava njihovih del pa bo odprta do 27. septembra.

Likovna šola: Popolna svoboda za ustvarjajoče
Dolenjski muzej in Mestna občina Novo mesto sta na letošnjo kolonijo poleg območne predstavnice, šentjernejske slikarke Jožice Medle, povabila še hrvaškega slikarja in galerista Ivana Balaževića ter slikarki Jano Dolenc iz Kamna in Apolonijo Simon, ki deluje v Ljubljani. Med drugimi sodelujočimi slikarji je navedel še v Mariboru delujočega Vojka Pogačarja, Črtomirja Freliha, ki deluje v Radomljah in Bohinju, ter v Ljubljani delujočega Aleša Sedmaka.

Udeležencem novomeške kolonije tudi letos niso predpisali teme ali motivov, temveč so bili pri svojem ustvarjanju povsem svobodni. V Novo mesto je vsak prinesel lastne poglede. Ponudili so mu le prostor, kjer jih je lahko razvil in uresničil, del ustvarjenega pa podaril mestni likovni zbirki, je še povedal Orač.