Obzidje je sestavljalo več odsekov kamnitih zidov s stolpi, ki so se prilagajali naravni izoblikovanosti terena in tako dobro izkoristili njegov obrambni potencial. Odseki so zapirali vse predele, kjer so vodile pomembnejše rimske poti proti antični Italiji. Bil je zadnja obrambna linija pred vstopom na bogato in rodovitno ravnico severne Italije.

V pomembnejših odsekih so bile v zaporne zidove vključene tudi utrdbe ali trdnjave. Posamezne zapore so bile dolge od nekaj sto metrov do nekaj kilometrov, zidovi pa široki praviloma od enega do dveh metrov, trdnjavska obzidja celo več. Sistem je bil opuščen najpozneje na začetku 5. stoletja.

Danes je mogoče ostankom obzidja slediti od Reke na Hrvaškem prek Prezida do Babnega Polja v Sloveniji, nato čez Bloško planoto, območje med Vrhniko in Ajdovščino ter vse do Zarakovca pri Cerknem. Navidezna črta, ki povezuje vse zapore, je dolga približno 130 kilometrov. Zapornih zidov je več kot 30 kilometrov, vključujejo več kot 100 stolpov, štiri trdnjave in štiri utrdbe.

Z zemljevidi, ilustracijami in fotografijami
Po gostovanju na Hrvaškem se razstava vrača v Narodni muzej Slovenije. Nastala je v sklopu slovensko-hrvaškega projekta Claustra - Kamniti braniki Rimskega imperija. Projekt je potekal v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška, 2007-2013. Sodelovali so Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Hrvaški restavratorski zavod, Združenje Žmergo in Primorsko-goranska županija.

Občasna potujoča razstava z naslovom Claustra Alpium Iuliarum - skrivnostna zapuščina starih Rimljanov bo na ogled do 18. februarja. Vključuje panoje, na katerih so predstavljene digitalne trirazsežne rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije. Ob razstavi bodo predvajali tudi dokumentarni film, ki je nastal v produkciji zavodov Žmergo in Ukus.

Ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje prepoznavnosti te dediščine ter razvoj kulturnega in zelenega turizma so temeljni cilji tudi novega projekta Claustra+ - Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum. Pri raziskovanju enkratne skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev, projekt poteka v sklopu programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020 in je sofinanciran z evropskimi sredstvi.