Telesa Theres Cassini lebdijo v prostoru. Foto:
Telesa Theres Cassini lebdijo v prostoru. Foto:
Niclas Anatol
Niclas Anatol spaja digitalne medije in klasično slikarstvo.

Niclas Anatol, Theres Cassini, Ernst Logar, Ina Loitzl, Tita Ruben, Anna Rubin in Katarina Schmidl so se na Koroškem onstran meje rodili ali pa tam preživeli vsaj mladost. Umetniki so bili izbrani zaradi intenzivnosti svojega dela in raznolikosti konceptov ali materialov, ki jih uporabljajo. Za vsakega od avtorjev je značilno, da svoje izkušnje pretvarja v likovni jezik. Umetnostna dela tako postajajo prostori spomina, kakor je razstava tudi naslovljena. Kakšni so, je mogoče preveriti do 18. decembra.

Družbena ogledala z osebno noto
Kljub močni osebni noti pa razstavljena dela niso zgolj osebne izjave, ampak "postavljajo družbi ogledalo in tako nehote vstopajo v angažirano umetnost. Z gledalcem ustvarjajo prostore dialoga, znotraj katerega lahko vsakdo najde možno lastno zgodovino," so zapisali pri Mestni galeriji, ki razstavo gosti.

O čem premišljujejo avstrijski gostje?
Dela Niclasa Anatola so gostitelji opisali kot spoj klasičnega slikarstva in sodobnih digitalnih medijev. Ina Loitzl obiskovalce spodbuja k razmišljanju o vojni in jih prek videoinstalacije Vojna cona sprašuje o tem, kdaj igra postane nevarna. Fotograf Ernst Logar je instalacijo zasnoval kot iluzionistični prostor, v katerem se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Katrino Schmidl pa bolj fascinira njeno telo, ki ga uporablja kot medij in orodje za obravnavo družbeno angažiranih tem. Pri tem jo zanima tudi družbeni vrednostni sistem, ki teži k zaustavitvi ali vsaj upočasnitvi staranja.

Prav tako s telesom je povezano delo Tite Ruben. Na razstavi pripoveduje zgodbo o spolni zlorabi, pri tem pa se poigrava s podrobnostmi, ki na prvi pogled niso očitne. S telesi se ukvarja tudi Theres Cassini, ki jih v fotomontažah iztrga iz konteksta in pošlje v zrak, kjer prosto lebdijo v prostoru. Kombinacija z realnimi predmeti se pripelje do skoraj grotesknih situacij.

Leti pa tudi umetnost Anne Rubin, so zapisali pri Mestni galeriji. "Njeni zmaji raziskujejo koncept etničnosti oziroma kulturne raznolikosti in enovitosti ter predstavljajo protipol tipifikaciji sodobne tehnologije in množičnih medijev," pišejo gostitelji razstave.