Oglas
Slavko Tihec je dejavno sodeloval pri oblikovanju povojnega slovenskega kiparstva in je za svoje delo leta 1983 prejel tudi Prešernovo nagrado, nekaj vrhuncev njegovega delovanja pa bo predstavljenih do 30. septembra. Poleg Prešernove nagrade, je Tihec police okrasil tudi z nagrado Prešernovega sklada (1967) in z Jakopičevo nagrado (1973), prejel pa je tudi več drugih priznanj.
Od ženske k abstrakcijiV dolgi karieri je Tihčevo kiparstvo stopalo po različnih slogovnih poteh. V 50. letih je začel z nežnimi ženskimi podobami, a ga je kmalu pritegnila abstrakcija. Predvsem po letu 1973 se je navdušil nad geometrijskima telesoma kroglo in kvadratom in skušal s kipi ponazarjati njuno simboliko in pomene v sodobnosti.
Slavka Tihca je vodil nemiren in radoveden duh, zaradi česar je vedno znova skušal odkrivati nove materiale in preizkušati, kako se obnesejo kot objekt kiparjevega obdelovanja. Če sta Tihca v šestedesetih prevzela beton in železo, je drugo polovico njegove kariere zaznamoval les. V lesu je skušal najti popolno obliko, kar je skušal doseči tudi z uporabo tračne žage.
Sožitje vode in lesa
Raziskujoči duh Slavka Tihca je privedel tudi do ustvarjanja zelo nenavadnih skulptur, imenovanih akvamobili. To so kiparski objekti, gibljivi s pomočjo vode, njihovega izdelovanja pa se je Tihec lotil tudi zaradi navdušenja nad zakoni fizike, ki jih je kipar razumel kot izvor večnih principov.
Kariera Slavka Tihca je poznala vzpone in padce. Vrhunci so bili zagotovo sodelovanja na nekaj pomembnih razstavah v tujini (Milanu, New Delhiju, Sao Paulu, Dunaju, ...), dvakratno predstavljanje Jugoslavije na beneškem bienalu vizualnih umetnosti, velik uspeh pa je doživel tudi z oblikovanjem makete za spomenik na Kozari leta 1969.
Varuh vhoda v Cankarjev dom
Slavka Tihca pa poznajo tudi vsi, ki so se že kdaj sprehodili mimo Cankarjevega doma. Kipar je namreč avtor znamenite "kocke" - portreta Ivana Cankarja, ki "straži" vhod v osrednji hram slovenske kulture. Med velikimi mestnimi spomeniki velja omeniti še spomenik NOB v Mariboru in spomenik na Osankarici.
Po znanje v Pariz
Slavko Tihec se je rodil leta 1928 v Mariboru, z diplomo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pa njegovo izobraževanje ni bilo pri koncu. Leta 1958 se je s štipendijo Moša Pijadeja podal v Pariz, kjer je študiral grafiko v ateljeju J. Fridlaenderja. Svojega znanja pa Slavko Tihec ni želel skrivati, ampak je izkušnje kot univerzizetni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani delil s študenti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje