Razstava Paul Gauguin: Preboj v modernost, ki bo vrata odprla 19. februarja, bo posebno pozornost namenila predvsem t. i. Volpinijevi suiti, ki je imela odločilno vlogo v umetnikovem ustvarjanju. Gauguin je namreč leta 1889 - v času svetovne razstave - v Parizu z nekaj prijatelji (Louisom Anquetinom, Emilom Bernardom, Charlesom Lavalom in Emilom Schuffeneckerjem) svoja dela razstavljal v Cafe des Arts, ki ga je vodil Volpini.

Na razstavi v Amsterdamu bo torej na ogled tudi serija grafik, ki jih je Gauguin (1848-1903) ustvaril na pobudo Thea van Gogha in ki so danes znane kot Volpinijeva suita. Enajst cinkografij na sijajnem "kanarčkasto" rumenem papirju je nastalo v odločilnem trenutku Gauguinovega ustvarjanja: hkrati ponujajo vpogled v vse osrednje teme umetnikovega opusa in so obenem nekakšna kronika njegovih potovanj na Martinique, po Bretaniji in v Arles. Razstava v Van Goghovem muzeju bo prva, ki bo natančneje opredelila vlogo te grafične serije za Gauguinov razvoj v umetnika moderne, sledi pa tudi razvoju tipično "gauguinovskih" motivov: žalujoče Eve, ženske v morju, ženske s sadjem itd.

Nekatere muza "pokliče" prej, druge kasneje
Gauguin, rojen v meščanski družini, je bil slikar samouk. S slikarstvom se je začel ukvarjati sorazmerno pozno - najprej le ljubiteljsko, nato pa je pustil svojo službo na borzi in se od leta 1883 posvečal le likovni umetnosti. Nekaj časa je živel v Parizu, nato se je umaknil v Provanso in Bretanijo (tudi zato, ker je nasprotoval industrijski revoluciji). Leta 1891 je (potem ko se je "projekt" skupnega življenja in ustvarjanja z Vincentom van Goghom neslavno sfižil oz. končal z odrezanim ušesom enega od njiju) prvič odšel na tihomorsko otočje Tahiti, kamor se je znova vrnil po retrospektivni razstavi v Parizu. Na Tahitiju je med polinezijskimi domačini živel do smrti leta 1903 (dela pa pošiljal v Francijo); na otoku Hiva Oa (Markeški otoki v Francoski Polineziji), mimogrede, nedaleč stran od belgijskega šansonjerja Jacquesa Brela.

V iskanju globlje resnice sveta
Za Gauginov opus so značilne poenostavljene in ekspresivne oblike; ustvarjal je mirne monumentalne sestave. Začel je kot impresionist, a je kmalu ugotovil, da bi rad še kaj več kot reprodukcijo sveta okrog sebe - na platno je hotel preliti tudi čustva in barve. Tahiti oziroma pokrajina tega tihomorskega otočja sta ga "usmerila" v ponovno odkrivanje čustvene vrednote barv in sakralnost prvobitnih mitov. V tem pogledu je bil Gauguin pionir simbolističnega gibanja.

Razstavo, ki bo odprta do 6. junija, v amsterdamskem Van Goghovem muzeju pripravljajo v sodelovanju z Muzejem umetnosti v Clevelandu (The Cleveland Museum of Art).