Doktorju Mengeleju nihče ne more očitati, da ni bil izjemen znanstvenik, morala pa je bila zagotovo njegova šibka stran. Foto: EPA
Doktorju Mengeleju nihče ne more očitati, da ni bil izjemen znanstvenik, morala pa je bila zagotovo njegova šibka stran. Foto: EPA
Dina Gottliebova Babbitt je prepričana, da se je ravno zaradi služenja Josephu Mengeleju izognila smrti v plinski peči. Foto: RTV SLO

Dina Gottliebova Babbit, slikarka, ki so jo kot češko Judinjo pripeljali v taborišče Auschwitz, od muzeja Auschwitz-Birkenau zahteva slike, ki jih je med bivanjem v taborišču naslikala po 'nareku' zloglasnega doktorja Josepha Mengeleja. Ta je od nje zahteval portrete Romov, ki jih je uporabljal pri svojih študijah ras. Oziroma pri študijah, ki naj bi utrdile tedaj 'splošno veljavno teorijo' o večvrednosti arijskega človeka. Najstnica, katere umetniški talent je odkril Mengele, se je ravno po zaslugi sodelovanja pri njegovem velikem projektu izognila smrti v krematoriju, saj Mengele dekliča ni mogel pogrešiti.



Identificirala svoje delo in ga izgubila
Slike so do leta 1973 veljale za izgubljene. Ko pa so po tridesetih letih prišle na plan, si jih je prilastil muzej Auschwitz-Birkenau. Nezakonito. Tako vsaj pravi njihova avtorica. Muzej jo je celo poklical na Poljsko, kjer je identificirala slike kot svoje delo, a vrniti ji jih ni hotel. Danes 83-letna gospa, ki že dolgo živi v Združenih državah, še danes ne razume te poteze muzejske uprave. Njena hči Michele Kane je zato začela razmišljati o tožbi muzeja, predstavnica zvezne države Nevada v ameriškem kongresu, Shelley Berkley, pa od ameriške vlade zahteva posredovanje pri poljski.

V muzeju pravijo drugače
V muzeju Auschwitz-Birkenau imajo seveda precej drugačno mnenje o celotni 'aferi'. Menijo, da so slike preprosto morali obdržati, če naj bi izpolnili svoje poslanstvo; to je natančna predstavitev nacističnih zločinov. Predstavnica muzeja, Teresa Swiebocka, je o primeru Dine Gottliebove Babbit dejala: "Muzej je vedno spoštoval avtorske pravice pri oblikovanju vseh svojih publikacij. Upoštevajoč dejstvo, da obstaja le malo materialnih dokazov o uničevanju Romov v taborišču Auschwitz-Birkenau, pa te portrete razumemo kot izjemno pomembne zgodovinske dokumente."