Skozi fotografije Rušt dokumentira ikonografijo izkazovanja kulturne identitete in odpira vprašanja ohranjanja tradicije znotraj majhnih skupnosti.

V raziskovalnem in terenskem delu projekta je Rušt odpotoval v ZDA, Argentino in Avstralijo, da bi pobližje spoznal tamkajšnje slovenske skupnosti, ki so med vsemi izseljenci najstarejše in - svoji majhnosti navkljub - tudi najbolj trdožive. Avtorja zanima ohranjanje identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu popolnoma drugačna od matice, in med izseljenci, ki so tam rojeni in vzgojeni. Zanimajo ga majhne enklave kulturnega in družabnega življenja, piše na spletni strani Centra za sodobno fotografijo Photon.

Včasih so Slovenci tisti "drugi", tujci
V obdobju, ko se veliko govori o integraciji priseljencev v nova kulturna okolja, "je vprašanje diaspore mogoče gledati tudi skozi univerzalno prizmo, ki jo je mogoče aplicirati na katero koli izseljensko skupino, temelječo na skupni etnični pripadnosti".

Razstava predstavlja nabor podob, ki pričajo o vizualnih označevalcih slovenstva v oddaljenih deželah in o identiteti, ki se zaradi nerednih stikov med matico in diasporo vse močneje razhaja.

Ruštova dela trenutno odmevajo v navezavi s projektom Najlepše mesto na svetu, v sklopu katerega s fotografom Robertom Marinom v objektiv lovita utrip nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah. Sicer je kot fotograf delal za različne medije in si za svoje delo prislužil nagradi Slovenskega društva novinarjev za najboljšo fotografijo v letih 2010 in 2011, za leto 2011 pa je na dogodku Slovenija Press Photo slavil z najboljšo zgodbo s področja kulture in zabave.