Oglas
Japonska umetnost prepriča s svojo notranjo lepoto enostavno zato, ker je, ne ker bi hotela pogled usmerjati na resničnosti onstran videnega, trdi umetnostni kritik Brane Kovič, ki podobno opisuje tudi ustvarjanje v Ljubljani rojenega umetnika, ki pa se je izpopolnjeval tudi v Španiji in na Japonskem. Kako je bivanje na Daljnem vzhodu vplivalo na ustvarjanje Leona Zakrajška, si je mogoče ogledati na razstavi monotipij.
Zvrst, ki ne odpušča napak"Osredotočenje na popolnost prenosa označenca na nosilec je odločilno, zgoditi se mora v hipu, kajti popravkov ni in vsako zgrešeno realizacijo je treba zavreči. To načelo velja tudi v sumi-e slikarstvu, pri katerem je mogoče najti številne vzporednice s kaligrafijo, med drugim zaradi podobnih miselnih zasnov, prizadevanja po uskladitvi nasprotujočih si silnic, ki so prisotne povsod, tako v naravi kot v človekovem mikrokozmos," meni Kovič.
Tudi tradicionalne zvrsti se razvijajo
Zakrajšek je na Japonskem spoznal, da sumi-e slikarstvo ne stagnira, čeprav je tradicionalna umetniška zvrst. Pravi mojstri so se sposobni soočati tudi z modernejšimi slikarskimi gibanji in iz njih prenašati motive in tehnike v sumi-e slikarstvo. Zakrajškove črno-bele podobe, kjer bela površina pripoveduje prav tako pomembno zgodbo kot črne črte, se zato ne zdijo oddaljene, ampak posameznika vsrkajo vase, umetnikova dela ocenjuje likovni kritik.
Detajli iz biografije
Leon Zakrajšek je sodeloval že na več kot 150 skupinskih razstavah v Veliki Britaniji, Avstriji, Franciji, Bosni in Hercegovini, Italiji, Kanadi, Koreji in drugje po svetu, njegova dela pa je mogoče najti po različnih zasebnih in javnih zbirkah od Avstralije do Združenih držav. Od leta 2003 je predsednik sekcije za umetniško grafiko pri ZDSLU-ju in častni član Tokyo Prints Association Han 17.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje