Razstava Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 je v Parku vojaške zgodovine Pivka na ogled do februarja. Avtor razstave je zgodovinar Sašo Radovanovič, ki je zadnjih nekaj let zavezniška bombardiranja intenzivno raziskoval v arhivih v Sloveniji in tujini.

Od 8000 ton bomb največ odvrženih na Maribor
Po besedah direktorja Parka vojaške zgodovine Janka Boštjančiča bi radi z razstavo "ob 80-letnici bombardiranj obudili zgodovinski spomin na takratno dogajanje". Poudaril je, da so se slovenski kraji in infrastruktura znašli kot primarni ali sekundarni cilji več kot 800 zavezniških bombardiranj, saj je bilo na območju Slovenije za nemško vojsko nekaj pomembnih proizvodnih obratov, prečile pa so jo tudi ključne železniške povezave za oskrbo nemških armad na Balkanu in v Italiji.

Na Slovenijo je bilo odvrženih osem tisoč ton bomb, največ na Maribor. Umrlo je okrog 2500 civilistov, železniških uslužbencev ter nemških in drugih vojakov. Porušeno je bilo ogromno železniške infrastrukture, proizvodnih obratov in stavb. Žrtve protiletalske obrambe na slovenskem nebu so bili tudi zavezniški letalci, skupaj 391. Leta 1944 se je z vzpostavitvijo zavezniških letališč v južni Italiji "vojna v zraku dejansko preselila na slovensko ozemlje. Nebo nad Slovenijo so pogosto prekrili zavezniški bombniki, ki so v organiziranih formacijah, kdaj tudi po več sto letal, letele proti notranjosti rajha, da bi uničile nemško proizvodnjo in infrastrukturo," je povedal Boštjančič.

Živa dediščina: neeksplodirane bombe pod našimi nogami
Avtor razstave Sašo Radovanovič se je po obdelavi bombardiranj rodnega Maribora lotil še cele Slovenije. "Ko je prišel k nam z idejo o razstavi, smo ga sprejeli z odprtimi rokami," je dejal direktor vojaškega parka. Po Radovanovičevih besedah je razstava v Pivki in ne v najbolj bombardiranem slovenskem mestu, "ker v Mariboru ni bilo interesa".

Tako Boštjančič kot Radovanovič sta mnenja, da gre za "živo dediščino", saj pod površjem ostaja veliko neeksplodiranih bomb. Od 10 do 20 odstotkov odvrženih bomb namreč ni eksplodiralo in tako še danes predstavljajo nevarnost, kar v zadnjem času vidimo tako v Mariboru kot Novi Gorici. Z razstavo zato opozarjajo tudi na nujnost sistematičnega evidentiranja območij z neeksplodiranimi bombami in preventivnim odstranjevanjem, preden bi te eksplodirale. To je po besedah avtorja razstave praksa v zahodni Evropi, v Sloveniji pa to nikogar ne zanima. "Ko bo prišlo do eksplozije, pa bo težava," je poudaril.

Avtor se je odločil temo razstave razširiti na celotno državo, ker je predvsem v ameriških arhivih našel ogromno gradiva, "ki mi je bilo prej neznano, verjetno pa tudi drugim v Sloveniji. Gradivo sem danes predal Parku vojaške zgodovine, gre za elektronske kopije okrog 135.000 dokumentov, ki se nanašajo ne le na Slovenijo, ampak tudi na srednjo, južno in jugovzhodno Evropo." Gre za fotografije in druge podatke o bombardiranjih, pa tudi dokumente o italijanskih zločinih in nemškem napadu na Jugoslavijo.

Večina gradiva je iz Agencije za raziskovanje zgodovine ameriških zračnih sil v Montgomeryju v zvezni državi Alabama in bo muzeju omogočila vzpostavitev bogate podatkovne baze o dogajanju med drugo svetovno vojno. Boštjančič vidi gradivo kot "veliko obveznost in obenem velik potencial", po Radovanovičevem mnenju bi Pivka lahko postala raziskovalni center, saj naj bi bilo gradivo dostopno vsem, ki raziskujejo to tematiko.

Otroški spomini na zavezniška bombardiranja
Razstavo je odprl pisatelj Tone Partljič, ki je bil kot otrok tudi sam priča bombardiranj. Z obiskovalci je delil nekaj zgodnjih spominov, kako je kot štiri- in petletnik v rodni Pesnici, le nekaj kilometrov od Maribora, opazoval letala, ki so letela nad Štajersko ter poslušal močno bobnenje in eksplozije iz daljave. V spomin so se mu vtisnila tudi letala, iz katerih se je vil črn dim, saj jih je zadela nemška protizračna obramba. Spomnil pa se je tudi sestrelitve zavezniškega letala nad Pesnico, ki je povzročila smrt pilota.

Na razstavi Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 se je mogoče med drugim seznaniti s strateškimi in taktičnimi bombardiranji, tipi uporabljenih letal in bomb. Na ogled so tudi zgodovinski posnetki bombardiranj in razdejanih mest, prisluhniti je mogoče zgodbam zavezniških letalcev. Nadalje je na ogled nekaj letalskih bomb, prerez poročanja medijev o naključno najdenih neeksplodiranih bombah v zadnjih letih, pa tudi slika Guernica, simbol uničenja, ki ga povzroči bombardiranje, kot jo je pred nekaj leti naslikal 13-letnik po slavni mojstrovini Pabla Picassa.