Sedem mladih berlinskih umetnikov skuša s svojim projektom raztegniti meje umetnosti: tri tedne bodo z ušmi na glavah živeli v izraelskem muzeju Bat Yam v bližini Tel Aviva. "Umetnost niso več samo slike na steni," je za agencijo Reuters podvig razložila kuratorka muzeja Milana Gitzin-Adiram. "Umetnost je življenje, življenje je umetnost." Razstava je kontroverzna tudi zato, ker v Izraelu omemba uši v ljudeh zbudi spomin na nacistično propagando, ki je Jude zmerjala s "paraziti".

Kdo je gost in kdo gostitelj?
Umetniki, ki v galeriji spijo, jedo in se umivajo, pravijo, da se poigravajo s konceptom gostitelja in gosta, kar se ujema tudi z osnovnim vodilom muzeja - zabrisati mejo med umetnostjo in resničnostjo. Kuratorka pravi, da je temo "gostovanja" raziskovala več tednov (in pri tem preučevala vse od filozofije Jacquesa Derridaja pa do Biblije) ter na koncu ta projekt izbrala iz vrste ponudb z vsega sveta. "Bistvo našega početja je, da v muzeju živimo kot njegovi gostje, obenem pa na svojih glavah gojimo uši," s plavalno kapo na glavi (da se njegove gostje ne bi razširile) razloži 23-letni Vincent Grunwald, eden izmed sedmih sodelujočih.

Na neki način to sodi v linijo svoj čas revolucionarnih podvigov, kakršne si drzneta Damien Hirst (leta 1995 je za kravo v formaldehidu dobil Turnerjevo nagrado) ali Chris Ofili (tri leta pozneje si je isto priznanje prislužil s slikami iz slonjih fig).

"Spotoma" še obračun z zgodovino
Nemci svojega "ušivega" performansa sicer niso zastavili kot provokativno aluzijo na holokavst, a so zdaj pripravljeni z obiskovalci načeti tudi to tematiko - bi lahko Izraelu na ta način morda "vrnili" koncept parazita? "Neka ženska se nam je prišla zahvalit, da smo se tako udarno izrekli proti fašistični retoriki vojnega režima," pravi 27-letni Stefan Reuter.