Oglas
V likovnem salonu MANU v Skopju je tako na ogled pregledna razstava novejše slovenske grafike. 33 uveljavljenih grafikov in skupina Irwin se predstavljajo s po štirimi grafičnimi listi, ki so v Makedonijo pripotovali iz Narodne galerije, Moderne galerije in iz zasebnih arhivov umetnikov. Postavitev z naslovom Zakladi slovenske grafike 1955-2005 naj bi bila po besedah Boštjana Žekša vstop v obdobje tesnejšega sodelovanja med SAZU-jem in MANU-jem.
Grafika je le prva postajaPobudo za predstavitev enega od pomembnih izsekov iz sodobne slovenske umetnosti je leta 2004 podal makedonski akademik in umetnostni zgodovinar Cvetan Grozdanov. Na obisku pri SAZU-ju je dejal, da bi bilo potrebno ponovno zagnati med akademijsko sodelovanje med Makedonijo in Slovenijo, ki je nekoliko zamrlo v 90-ih.
SAZU je predlog sprejel tudi zato, ker je ravno grafika tisto področje slovenske likovne umetnosti, ki je v svetu dobro uveljavljeno. Imena, kot so Irwin, Zvest Apollonio, Jože Ciuha, Jože in Lojze Spacal, Riko Debenjak, Jože Pogačnik in Božidar Jakac, so se vpisala na "svetovni seznam predstavnikov sodobne grafike".
Slovenska bit v mednarodnem okolju
Priprave na razstavo je pospremilo tudi snovanje kataloga, ki v makedonskem in angleškem jeziku ter z reprodukcijami prav vseh na razstavi zastopanih del predstavlja slovensko grafiko zadnjih 50 let. Besedila so delo akademikov Boštjana Žekša, Cvetana Grozdanova, direktorice Narodne galerije Barbara Jaki in komisarja razstave Lojzeta Gostiše. Grozdanov je izpostavil vpetost slovenske grafike v svetovne smernice, kar pa ni preprečilo, da bi bila dela slovenskih ustvarjalcev še naprej nosilci značilne izpovednosti slovenskega naroda. Te grafike tako na svojevrsten, pogosto alegoričen način predstavljajo nekatere od ključnih označevalcev slovenskega človeka in njegovega zgodovinskega zaledja.
Z umetnostjo zoper sovraštvo
Predsednika SAZU-ja Boštjan Žekš je poudaril velik pomen gostovanja slovenskih umetnikov v Makedoniji, saj sta "sodelovanje in odprtost edina načina boja proti pretiranemu nacionalizmu, ki je povzročil toliko gorja v tem delu sveta". Prek mednarodnega izmenjavanja kulturnih dosežkov se krepi medsebojno poznavanje narodov, to pa je vstopna postaja za proces izničevanja predsodkov, ki pogosto nudijo temelj razmahu odkritega sovraštva med narodi in državami.
Razstava, ki bo na ogled mesec dni, je tudi uvod v nadaljnje gostovanje slovenske kulture v Makedoniji. Med 19. in 22. aprilom bo namreč v Makedoniji gostoval gledališki ansambel ljubljanske Drame.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje