Pallant House - arhitekturna uspešnica leta 1712. Foto: Pallant House
Pallant House - arhitekturna uspešnica leta 1712. Foto: Pallant House
Henry Moore
Henry Moore slovi po svojih skulpturah velikih dimenzij. V muzeju Pannant House so na ogled manjša Moorova dela. Foto: EPA
Ben Nicholson: 1924
Dela Bena Nicholsona so nastajala pod vplivom sintetičnega kubizma.
Giovanni Battista Tiepolo: Ženska z mandolino
V Pallant Housu najdemo tudi nekaj del starejšega nastanka. Foto: AFP

Novo krilo galerije Pallant House v Chicestru je zgradil studio Long & Kentish Architects v sodelovanju z arhitektom in zbirateljem Colinom St. Johnom Wilsonom. Avtorji načrta so pazili, da celotne stavbne kompozicije ne kazi slogovno neskladje ter da so razstavni prostori dovolj svetli.

Vrhunec sodobne arhitekture leta 1712
Kolegij arhitektov pa ni pazil le na oblikovno skladnost stare in nove stavbe. Direktor galerije Stefan Van Ray je poudaril tudi uporabo naravnih materialov, ki jih najdemo v okolju, v katerem deluje muzej. To so angleški hrast, kamen iz Portlanda in apneni omet. K ohranjanju prvotne podobe izvirne stavbe je arhitekte prislilo tudi samo dejstvo, da je stavba iz časa vladavine kraljice Ane na seznamu zaščitenih kulturnih spomenikov prve stopnje. Na prvi pogled sicer nič kaj izjemna stavba je bila v času postavitve zares velika posebnost mesteca Chicester. Leta 1712 dokončana zgradba je veljala za eno najbolj sodobnih stavb v Veliki Britaniji, pri oblikovanju katere so sodelovali zares odlični rokodelci, ki so natančno izdelali prav vse detajle notranje opreme.

Trije veliki dobrotneži
Notranja oprema ostaja tudi danes, ko stavba nima človeških prebivalcev, ena izmed posebnosti stavbe. Muzej namreč poleg likovne umetnosti predstavlja tudi zbirko odličnega pohištva iz 18. stoletja. A jedro zbirke vendarle ostaja sodobna britanska umetnost. To so muzeju podarili zasebnoi zbiratelji, med katerimi velja zapisati imena že zgoraj omenjenega Colina St Johna Wilsona, Charlesa Kearleyja in Walterja Husseyja. Muzejska zbirka tako odraža tudi okus zbirateljev.

Wilsonova zbirka obsega prek 500 slik, risb, tiskov in skulptur, med katerimi po kakovosti izstopajo predvsem primerki britanskega poparta (Peter Blake, Patrick Caulfield, Richard Hamilton ...) ter dela nekaterih sodobnih umetnikov, ki so ali pa še prisegajo na ohranjanje figurativike v likovni umetnosti. Figurativno umetnost med drugim zastopajo Michael Andrews, David Bomberg in Lucian Freud.

Slutnja tujih vplivov
Walter Hussey je bil več kot dvajset let dekan chicesterske katedrale, leta 1985 pa je muzeju Pallant House zapustil svojo celotno umetniško zbirko. Hussey je muzejsko ponudbo dopolnil z deli nekaterih velikih evropskih mojstrov starejših obdobij. Tako so se v muzeju prvenstveno sodobne umetnosti znašla dela Dürerja, Tiepola, Rembrandta, Picassa, Henryja Moora in nekaterih drugih predmodernih umetnikov.

Tudi zbirka Charlesa Kearleya je izrazito kozmopolitska. Kearleyjev prispevek je z deli Ivona Hitchensa, Henryja Moora, Paula Nasha, Bena Nicholsona in Matthewa Smitha sicer dopolnil zgodbo o britanski likovni umetnosti, a Kearley je v muzej prav tako prinesel nekaj odličnih del iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na slikah in risbah najdemo podpise Paula Kleeja, Paula Cezanna, Ferninada Legera in celo arhitekta Le Corbusiera.

Na prvi pogled nič kaj izrazita arhitektura je tako nosilka pripovedi o specifičnem poglavju iz zgodovine britanske arhitekture, skriva pa tudi odličen časosled razvoja britanske sodobne likovne umetnosti.