»Nove tehnologije so vplivale na različne faze muzejskega dela, tako pri dokumentaciji kot pri doseganju občinstva, pa tudi pri sami razstavni govorici. V tem obdobju je tudi več kritičnih samorefleksij, povezanih z muzejskim delom. Stroka se sprašuje o določenih kritičnih vprašanjih, pretresa pravilnost in umestnost muzejskega dela, na novo razumeva zbiralne kriterije.«

Kot še poudarja dr. Tanja Roženbergar, je uporaba novih tehnologij nepogrešljiva tako pri dokumentiranju gradiva kot pri komuniciranju z različnimi muzejskimi občinstvi in pri postavitvi samih razstav. Pripomorejo predvsem k uresničevanju sodobnega cilja, da naj bi razstava danes pomenila izkušnjo in doživetje, ne le predstavitve določene vsebine. Pomembno pa je tudi razumevanje tega, da je dediščina 21. stoletja predvsem nematerialna in da muzeji danes niso več usmerjeni na predmete.

»Tukaj se odpirajo izjemni diskurzi o tem, kaj in kako naj muzeji hranijo, ko pa je vse nekje 'v oblakih'. Dediščina se danes razume in predstavlja veliko širše, tudi v vsej svoji nematerialni, neotipljivi obliki.«

Glede na to, da je izkušnja sodobnega človeka nematerialna, je to eden izmed velikih izzivov muzejev 21. stoletja, še pojasnjuje direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar in dodaja, da naj bi bil sodobni muzej tudi svobodno ozemlje – prostor, na katerem se lahko predstavljajo različne družbeno angažirane vsebine.

Mednarodni muzejski dan 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.
V sodobnem času, ko naša življenja preplavljajo digitalne tehnologije, družabna omrežja in virtualni svet, se družbena vloga ustanov, kot so muzeji in galerije, krepi. Na prvi pogled se sicer zdi, da sodijo muzeji v preteklost, vendar podatki kažejo, da se obiskanost povečuje. Sodobni muzej je vse bolj ne samo prostor raziskovanja, interpretiranja in posredovanja znanja, temveč tudi platforma za družbenokritično misel ter odpiranje aktualnih vprašanj, hkrati pa, kot pojasnjuje Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, muzej postaja tudi prostor zbiranja in druženja. Ljudje ravno zaradi odtujenosti, ki jo povzroča digitalizacija naših življenj, vse bolj iščejo “živo izkušnjo”.

»Danes so muzeji postali katedrale znanja in druženja. Ljudje gredo lahko v kavarno, spijejo kakšno kavo, se pogovorijo. In tako lahko muzeji kompleksneje obravnavajo človeka, ki pride tja. Lahko so tudi prostor zbiranja, kot so bile pred davnimi leti cerkve, in so skoraj že romarska izhodišča za ogled določenega mesta, kraja, v katerem stojijo.«

Kot pojasnjuje etnologinja Tina Palaić, so ključne besede sodobnega muzeja dostopnost, vključevanje, sodelovanje pri ustvarjanju muzejskih vsebin in družbena angažiranost. Po njenem mnenju je vloga sodobnega muzeja to, da poskuša dediščinske vsebine prenesti na vse ljudi.

»Muzej s svojimi vsebinami mora biti dostopen vsem posameznikom. Dediščina, naravna in kulturna, je naša skupna dobrina, do katere imamo pravico dostopati vsi, in muzej si mora prizadevati za to. Lahko omenim možnost premagovanja arhitekturnih ovir, ustrezno prilagoditev razstav in vsebin za senzorno ovirane ljudi, predvsem pa je pomembna možnost sodelovanja pri ustvarjanju muzejskih vsebin.«

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije in Muzeja moderne umetnosti, pravi, da se je vloga muzejev, predvsem umetnostnih, v zadnjih štiridesetih letih izrazito spremenila. Pri tem ima ključno vlogo prav sodobna umetnost, ki nas ves čas uči, kako drugače gledati na muzej, na zbirko, zgodovino, kako drugače gledati na občinstvo zunaj vseh neoliberalnih modelov.

»Živimo v obdobju, ko se mediji trudijo postaviti stvari v zelo razumljive, dostopne okvire. Seveda je to povezano s komercializacijo vsebin. Kompleksne vsebine se teže prodajajo, vendar to ne pomeni, da morajo biti izbrisane. Mislim, da je naloga javnih ustanov v tem, da vztrajajo pri kompleksnejših vsebinah. Ni treba, da je umetnost popolnoma razumljiva. Obiskovalcem je treba sporočati, da je dobro imeti svetove, ki jih ne razumemo popolnoma, in da obstaja neskončnost zamisli.«

Ena bistvenih nalog sodobnega muzeja je njegova družbenokritična vloga, podajanje refleksij sodobnih družbenih pojavov in postavljanje vprašanj glede dilem sodobnega časa. Sodobni muzej predvsem mlajše občinstvo s čisto novimi pristopi nagovarja k dejavni vlogi in ga uči, da je muzej prostor znanja, pa tudi prostor za oblikovanje kritične in svobodne misli.

V spodnjih posnetkih lahko prisluhnete pogovoru z dr. Tanjo Roženberger (o današnji vlogi muzejev v družbi) in pa oddaji Intelekta na temo "renesanse muzejev".