Foto:
Foto:
Les kot snov in material

V Mestni galeriji in Studiu Galeriji Gasspar so namreč odprli razstavo, ki združuje nekaj manj kot 50 del, ustvarjenih med letoma 1983 in 2003. Prek njih se bodo lahko obiskovalci seznanili z mnenjem galicijskega umetnika, da je konstrukcijski postopek pri slikarstvu prav tako pomemben kot poetični svet, ki ga upodablja. Lepenka, les okenskega okvirja in žeblji so tako v Lamazaresovem slikarstvu hrati material in slikarska snov. Kustos razstave, ki bo na ogled do 19. maja, je Javier Fuentes Feo.

Premik po srečanju z bizantinsko umetnostjo
Na ustvarjanje Antona Lamazaresa, ki spada med najpomembnejše sodobne španske slikarje, je pomembno vplivalo druženje s slikarji, kot so Laxeiro, Manuel Pesqueira, Alfonso Frail in Santiago Amon. Slikarstva se je učil tudi s podrobnim analiziranjem del Vincenta van Gogha, Paula Kleeja in Joana Miroja, najpomembnejše pa je bilo zanj srečanje z bizantinsko umetnostjo.

Material in snov
Konec osemdesetih let je Lamazares odpotoval v Carigrad in spoznal ikonografijo, ki jo je mogoče videti predvsem v tamkajšnjih cerkvah. Po tem obisku je španski slikar začel les uporabljati kot osnovni slikarski material, slediti pa je začel tudi prepričanju, da ni nujno, da je material, na kateri je umetniško delo ustvarjeno, skrit.

"Potrebujem sanje."
Svet, ki nastaja na Lamazaresovih slikah, je svet rahločutnosti in čustev, v njem slikar upodablja svoje sanje: "Slikam zato, ker moje roke potrebujejo sanje. Iskreno mislim, da nas je veliko, ki potrebujemo sanje. Slikam zanje in slikam zase."