Slikarjeva dela, v monografiji zbrana ob 60-letnici Mladinske knjige, so s svojimi esejističnimi razmišljanji pospremili Drago Jančar, Taras Kermauner in Andrej Medved. O delu so na predstavitvi spregovorili urednik Aleksander Zorn, umetnostni kritik Andrej Medved in slikar Rudolf Španzel sam. Predstavitvi knjige je sledilo še slavnostno odprtje razstave izbranih del, ki bodo v Narodni galeriji na ogled do 12. marca.

Umetnik, ki išče portretirančeve skrivnosti
Vsaj nekaj Španzlovih del ima doma vsak v Sloveniji, saj je bil prav ta v Celju rojeni umetnik tisti, ki je ustvaril portrete na slovenskih bankovcih. Tudi sicer se umetnik, ki je leta 1971 diplomiral pri Maksimu Sedeju na akademiji za likovno umetnost, kjer je nato končal še slikarsko specialko pri Jožetu Berniku in grafično pri Riku Debenjaku in Marku Pogačniku, rad se poglablja v skrivnosti, zapisane na obrazih različnih ljudi. Ustvaril je vrsto portretov znanih Slovencev, postavljenih v okolje, ki razkriva njihov poklic in značaj.

Abstraktnost mu ni blizu
Od leta 1971 Španzel živi v Ljubljani, kjer ustvarja kot svobodni umetnik. 58-letni slikar spada v generacijo, ki nadaljuje žlahtno tradicijo slovenskega slikarstva, pogosto obogateno s pridobitvami avantgarde. Blizu so mu zlasti dalijevski elementi in vzdušje magrittovskega nadrealizma. Na njegovih platnih se ob portretih pogosto znajdejo krajine, tihožitja, akti in figuralni sestavi, ki jih je slogovno mogoče opredeliti kot novi realizem radikalne smeri.