Razstavo, ki jo je odprl predsednik republike Janez Drnovšek, sta ob 60-letnici vrnitve Slovencev iz izgnanstva in begunstva pripravila muzej in Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 (DIS). V času druge svetovne vojne je bilo izgnanih 63.000 Slovencev, od teh največ (45.000) v nemška izgnanska taborišča, ob tem pa tudi na Hrvaško (10.000) in Srbijo (7.500). Veliko pa se jih je moralo izseliti tudi iz madžarske okupacijske cone in po kapitulaciji Italije še iz Primorske, kjer je nemški okupator požigal primorske vasi, prebivalce pa izgnal v nemška taborišča.

Razstava bo na ogled do 8. januarja, kasneje pa jo bodo predstavili tudi drugod po Sloveniji. Pripravila jo je Ljudmila Osjak, za njeno oblikovanje pa je poskrbela Mojca Turk. Del razstavljenega gradiva so organizatorji zbirali dve leti.

Razstava kot spravni dogodek
Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman je ob odprtju povedal, da je glavno sporočilo razstave in ob tem tudi celotnega dela DIS-a poziv tistim, ki se počutijo prikrajšanje, da naj storijo nekaj zase. Po njegovih besedah pa naj bi bilo današnje odprtje razstave tudi neke vrste spravni dogodek. Razstavo so pripravili na podlagi zbranega slikovnega in arhivskega gradiva o raznarodovalnih ukrepih okupatorjev, pripravah na izgon Slovencev s Štajerske in Gorenjske v Srbijo, na Hrvaško in v BiH ter prebivalcev iz Posavja in Obsotelja v nemška izgnanska taborišča, prisilnem delu in izgnanih otrocih.

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, ki je bilo ustanovljeno 9. junija leta 1991 na gradu Brestanica, si za ohranjanje spomina na genocidno politiko okupatorjev do Slovencev med drugo svetovno vojno med drugim prizadeva predvsem z izdajanjem knjig in brošur s spomini in pričevanji o teh dogodkih, spominskimi obeležji in razstavami.