O umetniku, čigar dela bo v galeriji mogoče spremljati do 14. aprila, je umetnostni zgodovinar Lev Menaše, ki je s svojim govorom pospremil tudi odprtje razstave, zapisal, da ga določajo tehnična popolnost ter likovna in vsebinska mnogoplastnost. Med simboli, ki jih najdemo na Makučevih delih, je zagotovo najbolj značilna ptica, kot je še zapisal Menaše, pa se vsakdanja situacija, v kateri se prepletajo simboli, vedno izkaže tudi za najbolj aktualno.

Izpopolnjevanje v Friedländerjevem ateljeju
Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu, njegov osnovni študij pa je bilo slikarstvo. Po zaključku študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na specialko za restavratorstvo. Sodi med tiste slovenske grafike, ki so se v 60. letih izpopolnjevali v pariškem studiu umetnika nemškega rodu Johnnyja Friedländerja, pri katerem sta se med drugim šolala tudi belgijski umetnik René Carcan in bolivijska slikarka Graciela Rodo Boulanger.

Več kot 70 razstav in vrsta nagrad
Makučevo umetnost je bilo mogoče spremljati na več kot 70 samostojnih razstavah, na katerih je prikazal svoja grafična, kiparska in slikarska dela. Za svoje delo tako doma kot v tujini je prejel številna priznanja in nagrade. Med najpomembnejšimi velja omeniti nagrado Prešernovega sklada, ki jo je leta 1962 prejel za grafični opus preteklih dveh let, in Prešernovo nagrado, s katero je bil leta 1979 nagrajen za grafični opus, ki združuje dosežke sodobne umetniške grafike. Leta 1987 je prejel še nagrado Riharda Jakopiča in leta 2001 veliko nagrado Majskega salona za slikarstvo.