S postavitvijo razstave, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in je vrata odprla na Ljubljanskem gradu, želijo delo slovenske pisateljice, popotnice, zbirateljice in teozofinje predstaviti širšemu slovenskemu in tujemu občinstvu, obenem pa v ljudi zasejati radovednost. "Z informativno razstavo Karlinove želimo napotiti ljudi, da si ogledajo celotno razstavljeno delo v Stari grofiji v Celju," priznava strokovna sodelavka za likovni in galerijski program Tatjana Pinoza.

Od razglednic do sprešanih cvetlic
Razstavljene so fotografije, razglednice, iz njenih diapozitivov presnete razglednice, ki jih je uporabljala na svojih predavanjih, skice rastlin, ki jih je risala, in listi iz njenih herbarijev, izposojeni iz fonda stalne razstave v prostorih Stare grofije v Celju.

To ni bil udoben izlet
"Na svojem dolgem samotnem raziskovalnem potovanju je Alma Maksimilijana Karlin doživela različne težave, mučile so jo tropske bolezni, njen največji problem pa je bil večno pomanjkanje denarja. Kljub vsem problemom in slabemu zdravju je potovanje uspešno končala in vtise ter zbrane podatke zapisala v svojem obširnem literarnem delu," je ob razstavi zapisal Vladimir Šlibar.

Razstavo o življenju, delu in popotovanju so postavili v Peterokotnem stolpu in si jo bo mogoče ogledati do 1. septembra. Postavitev je delo Ksenije Baraga, ob odprtju, danes ob 19.00, pa jo bo predstavil Šlibar.

Ženska v moškem svetu
Karlinova se je rodila 12. oktobra leta 1889 v Celju, umrla pa 14. januarja leta 1950 v Pečovniku pri Celju. V družbi, kjer so prevladovali moški, je bila Alma M. Karlin radovedna, ukaželjna in pogumna ženska, pisateljica, poliglotka in raziskovalka eksotičnih tujih svetov. Jezikov se je učila sprva v Gradcu, nato pa v Londonu in je znala celo paleto tujih jezikov, med drugim: angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino, španščino in sanskrt, za posladek pa se je na koncu učila še perzijščino. K učenju tujih jezikov pa ni pripomogla le njena vedoželjnost, ampak tudi hude bolečine v hrbtenici, ki jih je z učenjem jezika premagovala sama.

Iz Celja okrog sveta (in nazaj v Celje)
V prvem delu potovanja je obiskala del južne, srednjo in del severne Amerike, se ustavila na Havajih in na Japonskem, nato pa prek Kitajske, Tajvana in Hongkonga odpotovala v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Po štirih letih odrekanja, nevarnosti in naporov je bila šele na polovici poti, čakal pa jo je še najtežji del. Najprej se je ustavila na Fidžiju, obiskala Novo Kaledonijo, Nove Hebride, Salamonove otoke, Novo Gvinejo in prek Celebesa, Sumatre prispela na Indijsko podcelino. Iz Singapurja je prek današnje Tajske in Mjanmara odpotovala v Kalkuto. Ogledala si je Benares, Agro, New Delhi, Lahore in sredi leta 1927 prispela v Karači, od koder se je konec istega leta vrnila domov v Celje.

V Celju je odprta Teozofska knjižnica Alme M. Karlin, ki poleg del, zbirk in fotografij Celjanke ponuja tudi številne naslove in zbirke, ki so značilni za teozofijo, filozofijo, psihologijo, ezoterične tradicije, osebni oziroma osebnostni in duhovni razvoj ter svetovne religije.