Stalno razstavo ob 250-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta so pripravili v radovljiški graščini, načrtovali pa so jo že lani (letos mineva 251 let od njegovega rojstva), a je zaradi novih odkritij v razstavni dvorani niso uspeli realizirati. Razstava z naslovom Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel ostati znan je skupni projekt muzejev Občine Radovljica in Ministrstva RS za kulturo. Prikazuje pa Linhartov čas, Radovljico, Linhartove sodobnike v svetu in na Kranjskem, tedanjo razsvetljensko miselno usmerjenost sveta in pa seveda Linhartovo življenje in delo.

Razstava se razteza skozi dva prostora in se nadaljuje v avli 1. nadstropja graščine, kjer je tudi Čebelarski muzej. Nekaj časa bodo na ogled tudi originalni Linhartovi rokopisi in dela, posebna pozornost pa bo namenjena njegovi dramatiki in zgodovinopisju.

Razsvetljenski čas
Anton Tomaž Linhart je bil rojen 11. decembra 1756 v Radovljici, kamor se je iz Češke preselil njegov oče, po poklicu nogavičar. Linhart je živel v času, ko so habsburško monarhijo Marije Terezije in Jožefa II. pretresale razsvetljenske misli, ki so se borile v imenu razuma, znanja, strpnosti in verske svobode. Njegovi sodobniki Žiga Zois, Valentin Vodnik in Jernej Kopitar so k razvoju slovenske kulture veliko prispevali.

Prvi slovenski dramtik
Linhart se je ukvarjal z zgodovinopisjem, predvse pa je znan po prvi slovenski komediji Županova Micka, ki je pravzaprav priredba komedije nemškega dramatika Richterja Die Feldmühle (Podeželski mlin). Napisal pa je še eno komedijo, tokrat po vzoru Beaumarchaisove komedije Figarova svatba, Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Njegovo prvo književno delo, pesniška zbirka v nemščini Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain) je nastalo še v času študija. Nadaljeval je s tragedijo, prav tako v nemščini, naslovljeno Miss Jenny Love, ki je izšla leta 1780.

Šolstvo in zgodovina
Poleg tega pa je Linhart deloval tudi na področju šolstva, kjer je poskrbel za marsikatero novost, povečal je število osnovnih šol na slovenskem in se zavzemal za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Kot zgodovinar pa je v nemščini napisal Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, ki v prvem delu opisuje praslovansko dobo, v drugem pa preseljevanja ljudstev in tudi politični razvoj Slovencev.