Motive iz Istre in Krasa je umetnik na svojih grafikah preoblikoval v povsem lasten likovni jezik. Foto: Galerija Lojzeta Spacala
Motive iz Istre in Krasa je umetnik na svojih grafikah preoblikoval v povsem lasten likovni jezik. Foto: Galerija Lojzeta Spacala
Lojze Spacal
Spacal je za svoje delo prejel več nagrad, med drugim nagrado za grafiko na bienalu sodobne umetnosti v Sao Paulu v Braziliji leta 1953 in veliko nagrado za grafiko na beneškem bienalu leta 1958. Foto: Galerija Lojzeta Spacala
Lojze Spacal
Po letu 1950 je začel Spacal pri grafikah uporabljati barve, ki jih je v svojih lesorezih ohranjal vse do konca. Foto: Galerija Lojzeta Spacala
Lojze Spacal: Kresna noč (osnutek za tapiserijo) (1965)
Spacal je vedno poudarjal, da mora slikar doseči največjo napetost z najskromnejšimi sredstvi. Foto: Obalne galerije

In kje bi bilo osrednjo slavje primernejše, če ne v Štanjelu, kjer stoji tudi Galerija Lojzeta Spacala. V njej so odprli pregledno razstavo Spacalove grafike, ki na ogled postavlja dela iz celotnega umetnikovega opusa, od njegovih začetkov s konca 30. let prek del, ki so nastala na začetku 60. let, pa vse do njegovega poznega ustvarjalnega obdobja.

Inovator na področju grafike
Razstava, ki sta jo postavila kustosa Franko Vecchiet in Tina Jazbec, se osredotoča na manj poznana obdobja umetnikovega ustvarjanja, hkrati pa poudarja inovativen umetnikov pristop do tradicionalnih grafičnih tehnik, predvsem visokega tiska. Poseben poudarek je tako namenjen delom t. i. magičnega realizma, torej obdobju 40. in 50. let, ko se je Spacal posvečal raziskovanju izraznih možnosti leosreza. In prav razvoj, ki ga je Spacal dosegel z iskanjem samosvoje poti v tej tehniki, je desetletje pozneje umetnika postavilo med inovatorje na področju grafike v tistem obdobju.

Kot v razstavnem katalogu pojasnjuje Franko Vecchiet, ima lesorez že sam po sebi kultni predznak in simboličen pomen. "Ni naključje, da se Spacal ukvarja samo z lesorezom in da včasih uporabi matrice iz starega, že rabljenega lesa, zato da bi dosegel večji učinek ''resničnosti',' je v katalogi še zapisal Vecchiet.

Spacalovo umetnost obravnava razstava tudi po nekaterih vsebinskih sklopih, ki so spremljali umetnikovo delo v določenem obdobju ali pa skozi celoten opus. Poleg motivov, ki so vezani na Kras in Istro, so tu še dela, ki se posvečajo tematiki druge svetovne vojne in kažejo Spacala kot občutljivega zapisovalca tragičnih zgodb aktualne politike ali bližnje zgodovine.

Kot nasprotje pa je postavljen ciklus Poetični prostor, ki ga je Angelo Bertani v razstavnem katalogu označil za eno njegovih najpomembnejših grafičnih stvaritev, ki jo je razvil sredi 70. let, ko je tehnično in kompozicijsko že popolnoma obvladal avtonomijo oblik. "Znaki postanejo pisava in oblike, največkrat reliefne in plavajoče na listu kot pomenski aglomerati, skandirajo ritem teh resničnih epigramov (9) kjer harmonija, ki izhaja iz klasičnega drži v ravnovesju nemirno sodobno senzibilnost in ji daje lirično vsebino ... V teh delih umetnik dokazuje, čeprav je že star, močno vitalnost in smotrno dovzetnost za sodobne tokove: slikarstvo-slikarstvo, vizualno in celo konceptualno pesništvo, ko se jim seveda povsem avtonomno postavi ob bok," je še zapisal Bertani.

Pogled v Spacalovo delavnico?
Seznaniti se je mogoče tudi s Spacalovimi delovnimi postopki, saj poleg izvirnih grafik predstavljajo tudi modele za grafike v tehniki kolaža, ki kažejo na umetnikovo izredno natančnost in stalno eksperimentiranje s kompozicijo in teksturo grafik. Na ogled pa je tudi umetnikova stara stiskalnica za grafiko.

Spacalov intimni svet
Kot del posebne razstave so na ogled še voščilnice oziroma grafične miniature, torej del umetnikovega opusa, ki še ni bil predstavljen in pripoveduje o umetnikovem intimnem svetu na prav poseben način. Razstavi v Galeriji Lojzeta Spacala in Galeriji Pri Valetovih bosta na ogled do 15. junija.

V Trstu rojeni Lojze Spacal velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter hkrati za svetovno uveljavljenega umetnika. Svoj ustvarjalni vrh je dosegel v grafiki, zlasti v linorezu in lesorezu, posegal pa je tudi po drugih tehnikah, olju, mozaiku, tapiseriji in freski ter po raznih mešanih tehnikah, kot je na primer kombinacija kiparstva- reliefa in slikarstva. Motive je črpal predvsem iz Istre in Krasa, te pa nato preoblikoval v lasten likovni jezik. Veliko časa je preživel in ustvarjal v svoji hiši v Škrbini na Krasu, kjer so ga na njegovo željo po smrti leta 2000 tudi pokopali.

Maja Kač