Razstava z naslovom Izginjajoča stavbna dediščina prikazuje stavbno tradicijo, ki se je skozi stoletja izoblikovala na območjih Šentviške planote, zgornje Baške grape in Trebuše. Za stavbarstvo tega območja je značilno tisto, kar tudi sicer opredeljuje in pravzaprav poraja kulturno raznovrstnost Slovenije. Razgibanost ozemlja in s to pogojeni slabi stiki med prebivalci bližnjih krajev so privedli do bogastva tipov pozidave v majhnem predelu, ki ga pokrivajo tri posoške občine.
Zaslužno delovanje Orlovih skupinRazstave Izginjajoča stavbna dediščina ne bi bilo brez delovanja nekaterih posameznikov in skupin. Program razstave se tako naslanja na bogato slikovno gradivo akademskega slikarja Rafaela Terpina in fotografa Jake Čopa, pomembna pa je tudi zapuščina tako imenovanih Orlovih skupin v Slovenskem etnografskem muzeju. To so bile skupine, ki so po drugi svetovni vojni načrtno raziskovale manj znana področja Slovenije in tako dopolnjevale korpus etnografskega vedenja o slovenskih deželah in njihovih ljudeh. Pri razstavi pa je sodelovala tudi novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Katalog dopolnjuje razstavo
Postavitev spremlja katalog, ki dopolnjuje in nadgrajuje vsebino, predstavljeno na razstavi. Geografinja in zgodovinarka Darja Pirih je napisala besedilo o razvoju kulturne krajine tega območja, etnologinja in konzervatorka Andreja Ščukovt podrobneje piše o stavbarstvu na Šentviški planoti, v zgornji Baški grapi in na območju Trebuše, opozarja pa tudi na vlogo in zaščito kulturne dediščine v prostoru. V katalogu najdemo tudi dva bolj poljudna opisa prebivališč in načina življenja v Stopniku in na Petrovem Brdu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje