Darilo v Montrealu v Kanadi živečega Urbanca je pomembna dopolnitev predstavitve Riharda Jakopiča, našega najpomembnejšega impresionista in umetnika, ki je bil osrednja umetniška figura in velika osebnost umetniškega življenja v Ljubljani v prvih desetletjih 20. stoletja, v stalni zbirke Narodne galerije. Slika Breze v soncu je nastala leta 1905, torej v zgodnjem obdobju Jakopičeve slikarske kariere. Ravno zato je pridobitev še toliko dragocenejša.

Na vprašanje MMC-ja, katero obdobje Jakopičeve likovne kariere je v zbirki Narodne galerije najslabše predstavljeno, je namreč direktorica Narodne galerije Barbara Jaki odgovorila: "Dela iz mladostnega obdobja so najredkejša in bi rekla, da so tudi najmanj zastopana. Imamo sicer tudi nekaj študijskih del iz münchenskega obdobja, iz časa šolanja pri Antonu Ažbetu, predvsem pa so zgoščeno predstavljena dela iz dvajsetih in tridesetih let."

Študije pogleda proti viru svetlobe
Da gre zares za sliko Riharda Jakopiča (1869-1943), ni dvoma. "Slika Breze v soncu je datirana in signirana," pravi Jakijeva, ki je še pojasnila, da sodi slika v tisto skupino Jakopičevih del, študij, ki obravnavajo pogled proti viru svetlobe. Ta sklop slik je v stalni zbirki Narodne galerije že zastopan, in sicer z deloma Sončni breg (1903) in Študija sonca (1905). Vendar pa nova pridobitev Narodne galerije izkazuje nekoliko drugačno tehniko nanosa barvne materije. Sončni breg in Študija sonca sta primera mozaičnega nanosa barve, za Breze v soncu pa so značilni bolj plastozni, zabrisani nanosi in hladna svetlomodrikasta barvna skala.

Slika pripade galeriji, katere podpornik ja bil Jakopič
S tem ko so Breze v soncu postale 3353. eksponat stalne zbirke Narodne galerije, so se pravzaprav vrnile domov. Rihard Jakopič je bil namreč med prvimi pobudniki ustanovitve Narodne galerije in je, kot nam je povedala Jakijeva, na novo ustanovljeni galeriji tudi sam daroval nekatera svoja dela. Opus Riharda Jakopiča, ki je skupaj z Ivanom Groharjem (1867-1911), Matejem Sternenom (1870-1949) in Matijo Jama (1872-1947) predstavljal moderno v slovenski likovni umetnosti, je sicer v zbirki Narodne galerije celovito predstavljen. Vendar pa so po besedah Barbare Jaki prav zaradi velikega narodnega pomena Jakopičevega slikarstva dopolnitve prikaza njegove umetnosti vedno dobrodošle.

Pogled bo kmalu usmerjen k Francu Kavčiču
Slikarstvo Riharda Jakopiča seveda ni edino poglavje iz zgodovine slovenske umetnosti, ki ga želi Narodna galerija še izčrpneje predstaviti. Kateri je torej tisti slikar – ali več izmed njih -, čigar dela si v Narodni galeriji trenutno najbolj želijo pridobiti; kateri je tisti slikar, ki je morda v stalni zbirki glede na njegov pomen za slovensko umetnost preslabo zastopan? "Teh slikarjev je več," pove Jakijeva, izpostavi pa enega, pri nas do zdaj sicer slabše poznanega umetnika: "V zadnjih letih intenzivno odkupujemo dela Franca Kavčiča. Tega smo še posebej veseli, ker so njegova dela izjemno redka. Z nakupom dvanajstih njegovih del bo Narodna galerija postala osrednja ustanova za študij tega evropsko zelo pomembnega neoklasicističnega mojstra." O mojstrstvu Franca Kavčiča (1755-1828) se bomo lahko kmalu prepričali tudi sami, saj Narodna galerija za jesen napoveduje razstavo na novo pridobljenih in restavriranih Kavčičevih del.

Darovalci - ljudje visokih etičnih idealov
Od Urbančeve donacije Jakopičevega impresionizma smo torej prišli do načrtnega odkupovanja del, pomembnih za predstavitev zgodovinske poti slovenske likovne umetnosti. Kateri je torej tisti način, s katerim je Narodna galerija v zadnjih letih najbolj dopolnila svoje depoje; prevladujejo donacije ali nakupi? "Številčno je bilo v zadnjem obdobju več donacij, vendar je tako predvsem zaradi obsežne donacije Pogačnikove zbirke (Marjan Pogačnik je Narodni galeriji daroval 224 svojih grafičnih listov, op. P. B.). Sicer pa bi rekla, da je več odkupov. Predvsem zato, ker odkupujemo tiste kose, ki so seveda pomembno dopolnilo obstoječe zbirke," nam pojasni Jakijeva, ki je ob predstavitvi novosti Narodne galerije poudarila, da si želi, da bi bilo še več ljudi visokih etičnih idealov, ki odlikujejo donatorje, kakršen je Vladimir Urbanc.

Polona Balantič