Oglas
V prostorih muzeja, katerega poslanstvo je ohranjanje spomina na zgodovinski tok razvoja Ljubljane, je na ogled postavljena razstava Ljubljančani, smo pred zgodovinsko odločitvijo!. Postavitev, ki jo je zasnoval Blaž Vurnik, predstavlja ključne družbeno-politične dogodke, ki so vsakdanjik Ljubljančanov pretresli med letoma 1987 in 1991. Razstava ima širši slovenski pomen, saj se je v slovenski prestolnici odločalo o usodi celotnega slovenskega naroda. Čeprav je bilo ravno obravnavano štiriletje najbolj burno obdobje v slovenski polpretekli zgodovini, pa so bili zametki 'afer' ki so od leta 1987 naprej pretresle slovenski in tudi širši jugoslovanski prostor, ustvarjeni že prej.
Kriva je bila Titova smrtPrvi znaki jugoslovanske krize so se pokazali že kmalu po smrti predsednika Tita. Hitro je postalo jasno, da je bila najmočnejši povezovalni element Jugoslavije ravno Titova karizma in da se predstavniki jugoslovanskih narodov kljub ustavnim programskim deklaracijam o bratstvu in enotnosti ne čutijo prav nič tesno povezani med seboj. Še posebej izbruh srbskega nacionalizma je sredi osemdesetih pokazal, da je bila harmonija jugoslovanskih narodov vedno le iluzija.
Družbeno življenje v Jugoslaviji so tako kot družbeno življenje v drugih avtoritarnih režimih zaznamovale številne ikone, ki so bile nosilke oziroma posredniki jugoslovanske ideologije. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana tako med drugim izpostavi štafeto mladosti, pionirsko organizacijo in podobe predsednika Tita.
Vojna akademikov
Eden od pomembnih korakov na poti do slovenske samostojnosti, ki jih osvetli tudi postavitev Blaža Vurnika, je bil izid 57. številke Nove revije, v kateri so številni vodilni slovenski kulturnihi in razumniki zapisali točke za slovenski narodni program. Številka je bila pravzaprav odgovor na trditve srbske akademije znanosti in umetnosti, da se je Srbom v Jugoslaviji vedno godila krivica in da so edini narod, ki je razpršen v več jugoslovanskih republikah. Srbi naj bi bili tako žrtve Slovencev in Hrvatov, ki naj bi obvladovali življenje v skupni državi.
Postavitev je odprla ljubljanska županja Danica Simšič, ki je tako poleg zgoraj omenjenih dogodkov in zanimivosti Ljubljančanom in Slovencem iz drugih krajev v novi obliki predstavila tudi množični shod proti četverici JBTZ na Kongresnem trgu, zborovanje v podporo kosovskim rudarjem v Cankarjevem domu, ustanovitev Demosa, prve demokratične volitve, plebiscit, razglasitev neodvisnosti in vojno za Slovenijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje