Narodna in univerzitetna knjižnica je stoletnico rojstva prekmurskega pisatelja Miška Kranjca obeležila z razstavo o njegovem življenju in delu. Kranjec je zapustil enega najbolj obsežnih opusov v slovenski literaturi, širši javnosti je tako na ogled njegova zapuščina, ki jo za bodoče rodove hranijo v osrednji slovenski zbirki knjig.

"Umetnik garač"
Miško Kranjec - rodil se je 15. septembra 1908 - je bil pisatelj, ki mu življenje nikoli ni pustilo mirovati, bil je umetnik garač, ga je na odprtju razstave opredelil poznavalec njegovega dela Franc Zadravec. Kaj bi v literaturi manjkalo, če njegovega peresa ne bi bilo, in kakšna bi bila podoba Prekmurja v njej, se je spraševal akademik.

Slovenski prostor je Kranjec po Zadravčevih besedah "s svojo umetnostjo integriral v narodno celoto, tudi zato, ker je leta 1930 odklonil narodno, tedaj dezintegrativno jezikovno ideologijo in prakso". S stališča združevanja slovenskega narodnega prostora je zato v besedni umetnosti storil enako pomembno dejanje, kot so ga Prežihov Voranc, France Bevk, Ciril Kosmač in Srečko Kosovel, je poudaril Zadravec.

Uspeh ga ni dohitel šele po smrti
Na razstavi so predstavljene predvsem Kranjčeve knjige. Njen avtor Marijan Rupert je kot zanimivost in v podkrepitev dejstvu, da gre za resnično ogromen opus, navrgel podatek, da jih je bilo več kot dva metra, ko jih je imel zbrane pred seboj na polici, več kot 50 jih je izšlo že za njegovega življenja.

Poslovna žilica
Razstava seveda nudi širši vpogled v Kranjčevo delo. Tako so predstavljene tudi njegove revialne objave in prvi začetki, ki so bili še v prekmurskem narečju. Predstavljen je tudi na drugih področjih: bil je namreč prvi direktor ljubljanskega Dnevnika, urejal je zbirko Prešernove družbe in bil urednik Obzornika.

Na ogled je tudi izbor iz pisateljeve rokopisne zapuščine, to so nekateri romani, različna pisma prijateljem in založbam, risbe. Fotografije pisateljevega sina Miška Kranjca ml., ki bogatijo razstavo, pa velikega prekmurskega pripovednika približajo v intimni luči.

Naklade, o kakršnih mnogi le sanjajo
Kako zelo popularen je bil Miško Kranjec, priča podatek, da sta romana Pisarna in Pod zvezdo v letih 1950 in 1951 izšla v nakladi 80.000 izvodov, kar je po Rupertovem mnenju verjetno eden izmed rekordov v slovenskem založništvu.